1. Uveljavitev prednostnega poplačilnega upravičenja pri hipoteki v postopku izvršbe in stečaja : magistrsko deloKarin Murg, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek.
Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine.
Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana.
Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena.
Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve.
Keywords: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,60 MB) |
2. Ureditev hipoteke v slovenskem pravuMateja Cigut, 2018, undergraduate thesis Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah, ki služi zavarovanju ene ali več natančno določenih terjatev in s tem zastavnega upnika pooblašča, da se v primeru, da mu terjatev ne bo pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest obremenjene nepremičnine in jo lahko še naprej nemoteno uporablja.
V zvezi z nastankom razlikujemo med pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega, pa poznamo tudi posebne vrste hipotek: nadhipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka in zastavna pravica na nevpisanih nepremičninah.
Hipoteka je knjižna stvarna pravica, tako da zemljiška knjiga zagotavlja najvišjo možno mero publicitete. Pogoj za njen nastanek je namreč vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutiven učinek. Izjema velja za zakonito hipoteko, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo.
Ista nepremičnina je lahko obremenjena z več hipotekami. V takšnem primeru je potrebno upoštevati vrstni red njihove ustanovitve, saj se hipotekarni upniki poplačajo drug za drugim, v enakem vrstnem redu, kot so pridobili hipoteko.
V primeru, da s hipoteko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, ima hipotekarni upnik pravico do poplačila iz hipoteke. V kolikor je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Pridobi ga tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila ustanovljena neposredno izvršljiva hipoteka, hipotekarni upnik že ima izvršilni naslov in lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče.
Glede prenehanja hipoteke je potrebno razlikovati med prenehanjem v materialnem smislu in njenim prenehanjem v formalnem smislu. Materialno prenehanje nastopi, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Takšna hipoteka je še vedno vpisana v zemljiško knjigo, vendar obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljiške knjige.
Keywords: hipoteka, hipotekarni upnik, neposestna zastavna pravica, knjižna pravica, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1822; Downloads: 315
Full text (633,74 KB) |
3. Uveljavljanje zahtevkov v zvezi z nepremičninami v stečaju s pregledom aktualne sodne prakseJerneja Požar, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila in razložila skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, podrobneje opisala potek in pravne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je insolventni dolžnik. Pojasnila sem pojem ločitvenih upnikov in pomen pravočasne prijave zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic za pridobitev procesne legitimacije. Dotaknila sem se tudi vloge stečajnega upravitelja, na katerega se prenesejo pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Izpostavila sem posebej izločitveno pravico na nepremičnini, ki je v drugi točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Izločitveni upnik ima od insolventnega dolžnika pravico zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Opisala sem tudi pravni institut v korelaciji z insolvenčnim pravom, ki je izjema od pravila, da so navadne oziroma obligacijske terjatve upnikov v stečaju poplačane sorazmerno. Gre za vzajemno neizpolnjene dvostransko vzajemne pogodbe, za katere z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo materialnopravne posledice stečaja. Posebej sem osvetlila nevarnost neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, kjer nepremičnina lahko brez vednosti oziroma zaradi pasivnosti lastnika konča v stečajni masi. Izpostavila sem pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in stališča novejše teorije za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Obravnavala sem tudi prisilno zastavno pravico (hipoteko), ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in opisala razmerje med imetnikom prisilne hipoteke in originarnim lastnikom oziroma imetnikom pričakovalne pravice. Nazadnje sem predstavila pomen zaznambe stečaja in na kratko pojasnila prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. V diplomski nalogi sem naredila pregled nekaterih aktualnih judikatov, ki so prispevali s tehtnimi in konstruktivnimi argumenti k teoretični razlagi in obravnavi pravnih pravil, ki se navezujejo na zgoraj opisano obravnavano tematiko.
Keywords: stečajni postopek, ločitvene in izločitvene pravice, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, vknjižba lastninske pravice, nevknjiženi lastnik, prisilna hipoteka, lastninska pravica v pričakovanju
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1781; Downloads: 316
Full text (1,87 MB) |
4. Varstvo imetnika lastninske pravice na nepremičnini v pričakovanju v razmerju do imetnika prisilne hipotekeKatarina Vukelić, 2017, master's thesis Abstract: Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Splošni pogoji za učinkovit prenos lastninske pravice s pravnim poslom so: obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, s katerim se imetnik pravice zaveže prenesti pravico na drug subjekt, odsvojitelj mora imeti sposobnost, da lahko veljavno in učinkovito razpolaga z lastninsko pravico, obstajati mora razpolagalni pravni posel in izpolnjeni morajo biti drugi pogoji, ki jih določa zakon (na nepremičninskem področju je to vpis v zemljiško knjigo). Ne glede na zakonsko dikcijo, ki ne dopušča dvoma o pogojih, ki morajo biti za pridobitev lastninske pravice izpolnjeni, je sodna praksa iznašla lastninsko pravico v pričakovanju. Gre za vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko je pravnoposlovni pridobitelj lastninske pravice kljub odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo, že deležen določenega lastninskega varstva.
V magistrskem delu se ukvarjam z učinki lastninske pravice v pričakovanju v razmerju do prisilne hipoteke. Prisilna hipoteka lahko nastane v postopku izvršbe, v postopku zavarovanja ali na podlagi predhodne odredbe. Vse prisilne zastavne pravice nastanejo v posebni situaciji, ki se pomembno razlikuje od okoliščin, v katerih nastane pogodbena hipoteka.
Kupec, ki pred začetkom stečajnega postopka odsvojitelja, razpolaga z notarsko overjeno zemljiškoknjižno listino, ima (lahko) izločitveno pravico oziroma neposredno vknjižbeno pravico. Če nepremičnina ne spada v stečajno maso in tako ne služi poplačilu upnikov v stečajnem postopku, je logično, da upnik tudi v izvršbi ne more poseči po tej nepremičnini, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve. Imetniku lastninske pravice v pričakovanju je tako zagotovljeno varstvo v izločitveni pravdi. Imetnik lastninske pravice v pričakovanju pa izkazuje pravico, ki izvršbo preprečuje. Upravičen je torej tudi do ugovora tretjega. Prav tako ima pravni interes za uveljavljanje zahtevka za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice in za vložitev izbrisne tožbe.
Keywords: lastninska pravica, pravni posel, lastninska pravica v pričakovanju, prisilna hipoteka, stečajni postopek
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 2092; Downloads: 182
Full text (989,33 KB) |
5. Primerjava pogodbene in prisilne hipoteke v teoriji in praksi : magistrsko deloAleksander Kumer, 2017, master's thesis Abstract: Hipoteka v slovenskem pravnem redu predstavlja eno izmed najučinkovitejših zavarovanj odprtih terjatev. Omenjeni pravni red loči več vrst hipotek, katerih razlike se kažejo zlasti v ustanovitvi le-teh. Razlike se pojavijo tudi kasneje med morebitnim prenosom, uveljavitvijo ter izbrisom hipotek.
V predmetnem magistrskem delu bom pobližje predstavil temeljne razlike med pogodbeno in prisilno hipoteko z naziranje pravne teorije ter sodne prakse. Ob razlikah bo podrobno predstavljen tudi izvršilni postopek na nepremičninah dolžnika, saj je smisel hipoteke ravno njena uveljavitev. V magistrskem delu bom obenem predstavil ugovore, ki jih lahko hipotekarni upniki pričakujejo pri uveljavitvi hipotek ter pričakovane posledice.
Keywords: hipoteka, terjate, ustanovitev hipotek, prisilna hipoteka, pogodbena hipoteka, hipotekarni upnik, magistrska dela
Published in DKUM: 21.03.2017; Views: 1633; Downloads: 260
Full text (616,37 KB) |
6. PRAVNI TEMELJ NASTANKA IN PRENEHANJA HIPOTEKE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSETina Večko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah, ki služi zavarovanju ene ali več določenih terjatev, hkrati pa upniku zagotavlja varstvo, da v kolikor mu terjatev ne bo pravočasno poravnana, se lahko poplača iz zastavljene stvari. Institut hipoteke je eden najbolj razširjenih institutov zavarovanja v slovenskem pravnem redu, ki je urejen v Stvarnopravnem zakoniku. V diplomskem delu je teoretična obrazložitev predmetnega instituta podkrepljena z aktualno sodno prakso, ki bo pripomogla k boljšemu razumevanju pojma zastavne pravice na nepremičnini.
Keywords: zastavna pravica na nepremičninah, hipoteka, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, nastanek hipoteke, prenehanje hipoteke
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1822; Downloads: 254
Full text (880,61 KB) |
7. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI V OKVIRU PRISILNE PRODAJE V IZVRŠBI S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSETanja Ernst, 2016, undergraduate thesis Abstract: Moje Diplomsko delo Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v okviru prisilne prodaje v izvršbi s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi porasta vse večjega trenda nakupa nepremičnin na javnih dražbah, ki potekajo v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, saj se za takšen način nakupa nepremičnine v zelo negotovih izvršilnih procesih odločijo posamezniki, ki si na takšen način želijo pridobiti lastninsko pravico na svoji prvi nepremičnini in si tako rešiti stanovanjsko problematiko, na drugi strani pa je prisilna prodaja v izvršbi pomembna z vidika interesa upnika, ki želi od dolžnika izterjati svojo terjatev na način, da predlaga kot sredstvo izvršbe zoper dolžnika tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki lahko poleg grožnje dolžniku naj svoj dolg namesto izmikanja raje plača, pripelje tako daleč, da se dolžnikove nepremičnine prisilno prodajo v izvršilnem postopku, pridobljeni denarni znesek iz takšne prisilne prodaje pa se razdeli med upnike.
Prvo poglavje mojega diplomskega dela vsebuje obrazložitev pojma pridobitve lastninske pravice v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, ki predstavlja enega od načinov izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini po nastanku prisilne hipoteke, t.j. hipoteke na podlagi sodne odločbe. Pravila in določila glede poteka izvršilnega postopka celovito ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je dočakal že kar nekaj sprememb z novelami, med drugim tudi na področju nepremičninske izvršbe.
Sredstva zavarovanja in način nastanka prisilne hipoteke sem predstavila v drugem poglavju, kjer sem opisala dva načina nastanka prisilne hipoteke, in sicer prvi način kot izvršba na nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve in nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja, v svojem diplomskem delu pa sem se ukvarjalo samo z nastankom prisilne hipoteke z izvršbo na nepremičnine dolžnika. V nadaljevanju svojega diplomskega dela sem v tretjem poglavju podrobneje predstavila predmet nepremičninske izvršbe in nepremičninsko izvršbo kot izvršilno sredstvo izvršbe ter v četrtem in petem poglavju podrobneje opisala sam potek prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.
Srednji del mojega diplomskega dela predstavlja šesto poglavje, kjer sem prestavila pogoje in načine prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer potek javne dražbe ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo ter novost, ki jo je prinesla novela ZIZ-J, in sicer gre za prodajo nepremičnine z zavezujočim zbiranjem ponudb. Navedeno poglavje sem zaključila s predstavitvijo dveh izvršilnih sklepov, in sicer sklepa o domiku ter sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj slednji predstavlja konstitutivno odločbo sodišča v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika in kot taka način izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, vse našteto pa sem podkrepita tudi s sodnimi odločbami aktualne sodne prakse.
V sedmem poglavju sem opisala pojem varstva lastninske pravice v pričakovanju, ki predstavlja konflikt med nevpisanimi kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim, kjer sem našla bogat izbor aktualne sodne prakse.
Ves navedeni teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse.
Keywords: pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe, prisilna hipoteka, prisilna hipoteka v postopku zavarovanja, prisilna prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2350; Downloads: 255
Full text (361,50 KB) |
8. POJAVNE OBLIKE ZASTAVNE PRAVICE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEDavorin Lorenčič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določne terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj.
Zastavna pravica se ustanavlja z namenom zavarovanja denarne terjatve. Zastavna pravica je stranka pravica, ki je v svojem nastanku, obstoju, prenosu in prenehanju odvisna od glavne pravice, ki jo predstavlja zavarovana terjatev. V skladu s 1. odstavkom 128. člena SPZ so z zastavno pravico zavarovane tudi stranske terjatve, zlasti obresti, terjatve iz naslova odškodninskih obveznosti in procesni stroški ter stroški izterjave.
Predmet zastavne pravice so na podlagi 3. odstavka 128. člena SPZ lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je z njimi mogoče razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.
Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča. Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov), sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, razpolagalna sposobnost zastavitelja in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa SPZ. Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane predvsem v postopku izvršbe in zavarovanja. Zakonita zastavna pravica pa nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice določa zakon.
Kot prva od pojavnih oblik zastavne pravice je v 3. poglavju te diplomske naloge podrobneje obravnavana hipoteka. Hipoteka je neposestna oblika zastavne pravice, kjer po ustanovitvi zastavne pravice nepremičnina še naprej ostane v posesti zastavitelja. Publiciteta hipoteke se zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Prednost takšne notarske hipoteke pred klasično hipoteko je v fazi realizacije hipoteke, saj zastavni upnik pri hipoteki na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa že razpolaga z izvršilnim naslovom in mu zato ni potrebno vlagati hipotekarne tožbe. V okviru poglavja o hipoteki so obravnavane še skupna hipoteka, maksimalna hipoteka in nadhipoteka.
V nadaljevanju diplomske naloge sta obravnavani zastavni pravici na premičninah in sicer ročna zastavna pravica in neposestna zastavna pravica. Prva je svoje ime dobila po načinu svojega nastanka, kjer zastavitelj predmet zastave izroči zastavnemu upniku oziroma tretji osebi v neposredno posest. Zastavitelj z ustanovitvijo ročne zastave izgubi neposredno posest premičnine, zato je ne more več izkoriščati oziroma je uporabljati pri svoji ekonomski dejavnosti. Iz tega razloga ima ročna zastavna pravica manjši praktični pomen kot ga ima neposestna zastavna pravica ali morebiti fiduciarna lastnina.
Kot pove že samo ime, pa pri neposestni zastavni pravici zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretjemu zanj, temveč premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja oziroma tretjega zanj. Pri neposestni zastavni pravici je potrebno ločiti navadno in registrsko neposestno zastavno pravico. Prva nastane s sporazumom v oblik neposredno izvršljivega notarskega zapisa, druga pa z vpisom zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, ki se opravi na podlagi takšnega notarskega zapisa.
Kot zadnja je v diplomski nalogi obravnavana zastavna pravica na terjatvi.
Če zavarovana terjatev ob njeni dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastave in poplačilo zavarovane terjatve, skupaj z obrestmi in stroški, iz njegove vrednosti.
Keywords: Zastavna pravica, Hipoteka, Notarska hipoteka, Maksimalna hipoteka, Skupna hipoteka, Nadhipoteka, Ročna zastavna pravica, Neposestna zastavna pravica, Zastavna pravica na terjatvah, Pogodbena zastavna pravica, Prisilna zastavna pravica, Zakonita zastavna pravica, Stvarnopravno zavarovanje terjatev.
Published in DKUM: 22.07.2016; Views: 2645; Downloads: 420
Full text (1,09 MB) |
9. Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne praksePatricija Podgoršek, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi povečanega števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se čedalje več ljudi srečuje s tem problemom in samega postopka izvršbe na nepremičnine ne pozna, sem se odločila, da dotično temo podrobneje raziščem in predstavim v diplomskem delu.
Prvo poglavje vsebuje obrazložitev splošnih pojmov zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke, ki sta primarna za nadaljnje razumevanje. Postopek izvršbe na nepremičnine je urejen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Praviloma prisilna zastavna pravica nastane na dva načina, in sicer z izvršbo na nepremičnino zaradi poplačila denarne terjatve ali pa z zastavno pravico na nepremičnini v postopku zavarovanja. V diplomski nalogi sem se usmerila na področje prisilne zastavne pravice, ki nastane z izvršbo na nepremičnini, natančneje na postopek prodaje nepremičnine zaradi izterjave denarne terjatve v izvršilnem postopku.
V drugem poglavju sem predstavila splošne značilnosti izvršbe in izvršilnega postopka ter predstavila tudi temeljna načela izvršbe ter nato v tretjem, četrtem in petem poglavju nadaljevala s postopkom izvršbe na obremenjeno nepremičnino ter predmeti izvršbe, zaključila pa s sredstvi izvršbe, ki so na razpolago upniku.
V osrednjem delu diplomske naloge, natančneje v šestem poglavju, je predstavljen celoten potek prodaje nepremičnine v izvršbi. Ta del naloge zajema tudi postopek izdaje odredbe o prodaji in javno dražbo ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo. Predstavitev postopka prodaje nepremičnine v šestem poglavju je zaključen s poglavjem, ki opisuje položitev kupnine in postopek izročitve prodane nepremičnine kupcu ter način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko. Sedmo poglavje vsebuje postopek poplačila upnikov iz izkupička od prodaje, ki se opravi po opravljeni prodaji nepremičnine na razdelitvenem naroku. V osmem poglavju sem se osredotočila predvsem na posledice, ki nastanejo s prodajo nepremičnine v izvršbi, in le-to v devetem poglavju povezala z načini prenehanja prisilne hipoteke.
Teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse iz vsakdanjega življenja.
Keywords: zaznamba izvršbe, prisilna hipoteka, izvršilni postopek, prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, neposredna pogodba, pridobitev lastninske pravice, posledice prodaje nepremičnine v izvršbi, prenehanje prisilne hipoteke.
Published in DKUM: 04.09.2015; Views: 1961; Downloads: 490
Full text (644,13 KB) |
10. HIPOTEKA IN AKTUALNA SODNA PRAKSARebeka Mihinjač, 2014, undergraduate thesis Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest nad obremenjeno nepremičnino in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Njen predmet je torej točno določena nepremičnina, ki služi zavarovanju ene ali več točno določenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašča, da se za zavarovano terjatev, v kolikor mu ta ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. V zvezi z nastankom je potrebno razlikovati med različnimi vrstami hipoteke. Ločimo namreč pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega poznamo tudi posebne vrste hipoteke, tj. nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko in zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah.
Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek.
V kolikor s hipoteko zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke poplača. V kolikor gre za pogodbeno hipoteko, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Slednjega pridobi tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa slednji že predstavlja izvršilni naslov in hipotekarni upnik lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Po prisilni prodaji obremenjene nepremičnine se upniki poplačajo iz izkupička od prodaje in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili pravice.
V zvezi s prenehanjem hipoteke je potrebno razlikovati med njenim materialnim in formalnim prenehanjem. Materialno hipoteka preneha, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Vse do izbrisa iz zemljiške knjige pa hipoteka obstaja le še formalno, kar pomeni, da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. Formalno torej hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, njeno materialno prenehanje pa je podano, če preneha zavarovana terjatev, če hipotekarni upnik odstopi zavarovano terjatev brez hipoteke, v primeru konsolidacije, če se hipotekarni upnik hipoteki odreče, če hipoteka ugasne, če pride do dobroverne pridobitve nepremičnine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali če se obremenjena nepremičnina proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, neposestna zastavna pravica, hipotekarni upnik, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka, nadhipoteka
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 4535; Downloads: 964
Full text (868,02 KB) |
