Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Zaradi visoke stopnje tveganja so zdravstveni reševalci/reševalke izpostavljeni številnim tveganjem, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje lokomotornega sistema. Največji problem je prenašanje bremen. Zdravstveni reševalci/reševalke opravljajo svoje delo v različnih in težkih ergonomskih okoliščinah, zato so tudi možnosti poškodb večje kot na drugih deloviščih v zdravstvu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšne posledice ima prisilna in nepravilna drža pri vsakdanjem delu reševalcev/reševalk v nujni medicinski pomoči. Raziskovalne metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah CINHAL, MEDLINE, Springer link, Web of Science in Google Scholar. Potek iskanja je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov. Pri analizi smo ugotovili, da raziskave dokazujejo visoko tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj in pogoste poškodbe kot posledice udarcev ali padcev med izvajanjem zdravstvenonegovalnih postopkov in posegov v reševalnem avtomobilu. Raziskave opozarjajo tudi na pomembnost samozaščitnega vedenja zdravstvenih reševalcev/reševalk in ureditve delovnega prostora v reševalnem avtomobilu. Razprava in sklep: Upoštevanje ergonomije pri opravljanju dela in zavedanje posledic nepravilne in prisilne drže lahko pomembno vplivata na zdravje, zadovoljstvo in počutje. Zato je treba spodbujati delodajalce k uporabi najnovejših pripomočkov, ki so potrebni pri vsakdanjem delu.
Keywords: zdravstveni reševalci, prisilna drža, nepravilna drža, ergonomija
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 518; Downloads: 122
Full text (1,27 MB)