1. Izzivi pri delu s priseljenci v izobraževanju odraslih - študija primera Andragoškega zavoda Maribor - Ljudske univerze : magistrsko deloLotka Uršnik, 2025, master's thesis Abstract: Proces integracije priseljencev je en izmed ključnih izzivov sodobnih evropskih družb. Izobraževanje odraslih v tem procesu ne predstavlja zgolj podpornega okolja, temveč odigra odločilno vlogo. Magistrsko delo raziskuje izzive, s katerimi se soočajo učitelji v programih izobraževanja odraslih pri delu s priseljenci, na primeru Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze. Teoretični del naloge obravnava koncept integracije, politike Evropske unije in Slovenije na področju priseljevanja ter pomen izobraževanja kot integracijskega mehanizma. Empirični del temelji na vzorcu petih učiteljic, ki poučujejo v programih namenjenim priseljencem in se izvajajo na Andragoškem zavodu Maribor. Rezultati kažejo na številne sistemske in izvedbene izzive s katerimi se srečujejo. Med ključnimi, se izpostavljajo predvsem jezikovne in kulturne ovire in pomanjkanje notranje motivacije. Ugotovili smo, da se izkazuje potreba po celovitejšem pristopu k usposabljanju izobraževalcev odraslih in izboljšanju podpornih mehanizmov znotraj izobraževalnih ustanov. Delo prispeva k razumevanju kompleksnosti izobraževalnega dela v kontekstu priseljevanja ter odpira prostor za nadgradnjo andragoških pristopov.
Keywords: integracija, izobraževanje odraslih, priseljenci
Published in DKUM: 15.09.2025; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (1,47 MB) |
2. Vključevanje učencev priseljencev glede na jezikovne razlike : magistrsko deloAndrej Cifer, 2025, master's thesis Abstract: V Sloveniji stalno narašča število otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Ugotovili smo, da je njihovo vključevanje v šolski sistem z zakonodajnega vidika sicer že ustrezno urejeno, nas pa je zanimala praksa inkluzivnega delovanja dveh osnovnih šol v Prekmurju ob vključevanju učenk priseljenk glede na njihove jezikovne razlike.
V teoretičnem delu naloge smo predstavili inkluzivno vključevanje otrok priseljencev v Sloveniji, kakšna je njihova socialno vključenost v novo okolje, težave novega okolja, kako so obravnavani z vidika pravičnosti izobraževanja, kakšen je njihov položaj glede govora in jezika v novem okolju, kaj za njih pomeni usvajanje drugega oz. novega jezika ter kako se kaže njihova uspešnost usvajanja slovenskega govora in jezika.
V empiričnem delu smo predstavili študijo primera učenk priseljenk z Rusije ter Bosne in Hercegovine v dveh prekmurskih šolah, ki so v sestrskem sorodstvenem razmerju. S pomočjo spletnih anket za učitelje obeh šol, polstrukturiranega intervjuja z učenkami in s pregledom šolskih dokumentov smo ugotavljali uspešnost vključitve v novo okolje ter usvojitve govora in jezika glede na njihove jezikovne razlike. Ugotovili smo, da stopnja inkluzivnosti zaradi mestnega oz. vaškega okolja ter načina delovanja šol ni enaka in da na njihovo vključevanje bolj kot jezikovne razlike vpliva tako domače kot šolsko okolje.
Keywords: učenci priseljenci, inkluzija, medkulturnost, večjezičnost
Published in DKUM: 08.08.2025; Views: 0; Downloads: 58
Full text (3,02 MB) |
3. Biti priseljenec v severovzhodni Sloveniji : socialno-kulturna antropološka analiza integracije različnih skupin priseljencev v MariboruMojca Marič, 2025, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji analiziramo težave integracije priseljencev v Mariboru na podlagi kvalitativnih podatkov, zbranih skozi antropološko terensko delo opazovanja z delno udeležbo in polstrukturiranih intervjujev med različnimi skupinami priseljencev, in sicer oseb s statusom mednarodne zaščite, ekonomskih in ljubezenskih priseljencev med letoma 2015 ter 2025. Na podlagi zbranih podatkov je bila opravljena kritična analiza najpomembnejših področij integracije priseljencev v Mariboru z emskega zornega kota samih priseljencev. Takšna analiza lahko predstavlja uporabno osnovo za razumevanje položaja priseljencev v Mariboru in za oblikovanje učinkovitih rešitev težav njihove integracije. Kljub različnim osebnim zgodovinam, družbam, iz katerih prihajajo, različnim razlogom za migracijo so vsi opisali več enakih težav, ki ovirajo njihovo uspešno integracijo. Poročali so o težavah pri učenju slovenskega jezika – zaradi njegove zahtevnosti, neustrezne organizacije tečajev, nekateri učitelji se ne zavedajo, da je učenje jezika tudi učenje kulture in družbe. Kot eno največjih težav izpostavljajo, da jezika ne morejo vaditi v vsakdanjem življenju, delno, ker so brezposelni, izolirani v stanovanjih, delno, ker nimajo slovenskih prijateljev, hkrati pa ne obstajajo organizirane priložnosti za druženje s Slovenci. Jezikovne ovire povezujejo z ekonomskim vključevanjem in z zaposlitvijo, ki je težko dosegljiva ali dosegljiva le za nizkokvalificirana dela, pogosto negotova. Tisti, ki so zaposleni, opravljajo dela, ki niso skladna z njihovo izobrazbo, s kvalifikacijami. Poročajo, da je zaposlitev najpogosteje mogoča le preko neformalnih zvez. Poročajo o delu na črno, različnih oblikah prekarizacije. Zaposlitev razumejo kot prostor, kjer lahko poleg finančne neodvisnosti vzpostavijo socialna omrežja in razvijajo funkcionalno znanje slovenskega jezika. Povezava med delom in jezikom je izpostavljena kot zelo pomembna: priseljenci praviloma zaradi slabega znanja jezika niso dobili službe, hkrati službo razumejo kot pomembno priložnost za učenje jezika. Kot osrednjo težavo izpostavljajo težavno vzpostavljanje socialnih mrež z lokalnim prebivalstvom, kar vidijo kot ključno za delovanje v družbi in za dostop do informacij. Vse udeleženke raziskave razen ene v svoji mreži nimajo slovenskih prijateljev, udeleženci jih imajo. Vsi so opisali Slovence kot vljudne, a zadržane, hladne. Socialne odnose imajo z drugimi priseljenci, zlasti s tistimi iz lastne države. O resnih težavah poročajo tudi pri dostopu do informacij, ki so nujne za organizacijo vsakdanjega življenja v Sloveniji. Te informacije jim niso dostopne v angleškem ali maternem jeziku, ne v formalnih institucijah, kjer morajo urejati postopke v zvezi s svojim statusom. Pogosto uslužbenci z njimi ne znajo komunicirati v angleščini. Nujne informacije pridobijo od drugih priseljencev, kar lahko vodi do dezinformacij. Osebam z mednarodno zaščito so vir pomoči nevladne organizacije, področje ni dolgoročno sistemsko urejeno. Poročali so tudi o diskriminaciji in različnih oblikah rasizma. Diskriminacijo povezujejo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve in z diskriminacijo v socialnih odnosih. Poročali so tako o biološkem kot o kulturnem rasizmu. Kulturni rasizem je povezan z nezadostnim znanjem slovenskega jezika, kar so doživeli v formalnih institucijah. Pri biološkem rasizmu pa se jih Slovenci izogibajo zaradi barve kože, las ipd. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja več odprtih in zapletenih težav integracije priseljencev v Mariboru. Integracijo sami razumejo kot vključevanje, prilagajanje ob ohranjanju svoje kulture in izvorne identitete, ki jima dodajajo nove elemente slovenske kulture. V praksi pogosto doživljajo diskriminacijo in pritisk po asimilaciji. Psihološko stanje sodelujočih kaže na neuspešnost integracije. Vsi poročajo o depresiji in drugih oblikah psihičnega trpljenja zaradi socialne izključenosti in segregacije, nekateri tudi o dolgotrajnih in hudih psihičnih stiskah.
Keywords: socialno-kulturna antropologija, integracija, osebe z mednarodno zaščito, ljubezenski priseljenci, ekonomski priseljenci
Published in DKUM: 25.07.2025; Views: 0; Downloads: 84
Full text (5,29 MB) |
4. Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec : diplomsko deloKaja Kotnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo strnili mnenja in poglede različnih strokovnjakov o otrocih priseljencih in izzivih, s katerimi se lahko srečamo v času uvajanja v vrtec. Poglobili smo se v izzive, ki jih v času uvajanja v vrtec doživljajo starši in vzgojitelji ter kako potekata komunikacija in sodelovanje med strokovnimi delavci in starši.
V empiričnem delu smo preučevali izzive, s katerimi se soočajo vzgojitelji, starši in otroci v obdobju uvajanja v vrtec, pri čemer smo posebno pozornost namenili otrokom priseljencem. Osredotočili smo se na to, kako različne skupine premagujejo te izzive. Podatke smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, nato pa smo odgovore razdelili na dve skupini: odgovore vzgojiteljev in odgovore staršev. Primerjali smo posamezne odgovore znotraj teh skupin ter jih na koncu analizirali tudi med seboj. Ugotovili smo, da obe skupini prepoznavata pomen postopnega prilagajanja otroka na novo okolje. Pri tem se tako starši kot vzgojitelji pogosto srečujejo z jezikovnimi ovirami in drugimi izzivi, vendar si prizadevajo za spoštovanje otrokovih kulturnih posebnosti, prilagajanje učnega okolja ter uporabo tehnologije za učinkovito komunikacijo.
Keywords: uvajanje v vrtec, otroci priseljenci, izzivi vzgojiteljev, izzivi staršev
Published in DKUM: 14.02.2025; Views: 0; Downloads: 97
Full text (976,66 KB) |
5. Umeščanje Katoliške cerkve v ameriško družbo od ustanovitve apostolske prefekture Baltimore leta 1784 do prve svetovne vojneDominik Herle, Matjaž Klemenčič, 2022, review article Abstract: V prispevku se avtorja ukvarjata z umeščanjem Katoliške cerkve v ameriško družbo
od ustanovitve apostolske prefekture Baltimore leta 1784 do prve svetovne vojne. Avtorja
začenjata prispevek s citatom dolgoletnega direktorja Immigration History Research Centra
Univerze v Minnesoti Rudolpha Veccolija, ki je zapisal, da je zgodovina Katoliške cerkve
v ZDA pravzaprav zgodovina odnosa Katoliške cerkve do priseljenskih skupnosti. Avtorja
ugotavljata tudi, da je bil prispevek slovenskega duhovništva k razvoju struktur Katoliške
cerkve v ZDA relativno velik, še zlasti na področju michiganskega gornjega polotoka in severne Minnesote. Prispevek obravnava pomembne problematike: ustanavljanje institucij
Katoliške cerkve po ameriški revoluciji in njeno umeščanje v ameriško družbo do prve
svetovne vojne; odnos katoliške hierarhije v ZDA in rimske kurije do amerikanizacije priseljencev in/ali ohranjanja njihovih etničnih identitet; razvoj katoliškega šolstva in odnosa
Katoliške cerkve v ZDA do javnega šolstva; gibanje za amerikanizacijo Katoliške cerkve;
odnos do vprašanja suženjstva ter odnosa do afroameriške skupnosti po ukinitvi suženjstva
ter vprašanje odnosa Katoliške cerkve do ravnanja ameriške države s staroselci.
Keywords: Katoliška cerkev, priseljenci, katoliško šolstvo, afriški Američani, suženjstvo, severnoameriški Indijanci, ZDA
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
 Link to full text |
6. Vpliv psa terapevta na bralno pismenost otrok priseljencev : magistrsko deloAmadeja Cilenšek, 2024, master's thesis Abstract: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Keywords: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 67
Full text (2,18 MB) |
7. Priseljenci v Sloveniji : aplikacija za začetno učenje slovenskega jezika za priseljence iz hrvaškega govornega okoljaMaggie Martina Kodba, 2024, master's thesis Abstract: Slovenija, zaradi svojega geografskega položaja, predstavlja stičišče zahodne in vzhodne Evrope, kar povzroča vedno večji priliv priseljencev, še posebej iz držav nekdanje Jugoslavije. Z mešanjem južnoslovanskih jezikov, religij, kultur in balkanskih običajev slovenska družba postaja vedno bolj kulturno obarvana. Neznanje jezika priseljencem pogosto povzroča težave v komunikaciji. Napačno je prepričanje, da materni jezik priseljencev zaradi podobnosti z južnoslovanskimi jeziki olajša učenje slovenščine. Prav podobnost med slovenščino in drugimi južnoslovanskimi jeziki priseljence pogosto zmede in vodi do jezikovnih napak. Da bi priseljencem olajšali proces učenja jezika in jih hkrati opozorili na najpogostejše jezikovne napake, smo na podlagi lastne priseljenske izkušnje izdelali jezikovno aplikacijo Slovify za učenje slovenščine za priseljence iz hrvaškega govornega okolja. Glavna ideja je bila, da uporabniki ob učenju slovenščine odkrivajo posebnosti slovenske družbe in kulture, usvajajo komunikacijske obrazce ter razumejo razlike in podobnosti med slovenščino in hrvaščino. Aplikacija zajema 10 tematskih sklopov in je popolnoma brezplačna ter dostopna vsem, ki so motivirani za učenje slovenščine. Med izdelavo aplikacije so bili upoštevani standardi znanja za učenje slovenščine na vstopni ravni (A1). Čeprav aplikacija Slovify omogoča učenje slovenskega jezika uporabnikom iz hrvaškega govornega okolja, je primerna tudi za priseljence iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije, ki jim hrvaški jezik ni tuj.
Keywords: priseljenci, aplikacija, slovenščina, vstopna raven, učenje jezika
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 79
Full text (18,77 MB) |
8. Zaznana opora učiteljev in vrstnikov ter učna zavzetost učencev priseljencev : magistrsko deloEnite Bajraj, 2024, master's thesis Abstract: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin.
Keywords: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 162; Downloads: 85
Full text (2,08 MB) |
9. |
10. Vloga interesnih dejavnosti pri vključevanju otrok priseljencev v šolsko in širše družbeno okolje : magistrsko deloUrška Povalej, 2024, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo interesne dejavnosti pri vključevanju učencev priseljencev iz Ukrajine v šolsko in širše družbeno okolje ter na njihovo učno uspešnost. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočimo na socialno izključenost in vključenost učencev priseljencev ter vlogo interesnih dejavnosti pri vključevanju učencev priseljencev v večinsko družbo. Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativni raziskavi, v katero so bili vključeni učenci od 2. do 7. razreda štirih zasavskih osnovnih šol ter treh osnovnih šol v Dravinjski dolini in njeni okolici. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Intervjuvani učenci so se najpogosteje odločali za zunajšolske interesne dejavnosti, pri čemer so prevladovale športne dejavnosti. Primarni razlog za vključitev vanje je bil pri vseh njihov lastni interes. Lastna motiviranost in spodbudno okolje pa pozitivno prispevata k njihovemu učnemu uspehu. V raziskavi smo ugotovili, da imajo intervjuvani učenci podobne izkušnje in poglede na vključevanje - tako v interesne dejavnosti kot v novo okolje. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo zaključili, da imajo interesne dejavnosti veliko vlogo pri širjenju socialne mreže, medtem ko osrednji prostor socializacije in vključevanja v družbo intervjuvanim učencem predstavlja šola, še posebej njihov matični razred, kjer preživijo največ časa in kjer imajo največji krog prijateljev.
Keywords: učenci priseljenci, interesne dejavnosti, vključevanje, Ukrajina
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 289; Downloads: 99
Full text (1,17 MB) |
