1. Super dominantno število grafaTajda Remic, 2024, master's thesis Abstract: Množica $D$ vozlišč grafa $G$ je super dominantna množica, če za vsako vozlišče $v \in V(G)-D$ obstaja vozlišče $u \in D$, ki je sosednje z $v$ in velja, da je $v$ edini sosed od $u$ v $V(G)-D$. Velikost najmanjše super dominantne množice grafa $G$ je super dominantno število grafa $G$, ki ga označujemo z $\gamma_{sp}(G)$.
V magistrskem delu raziskujemo lastnosti super dominantnega števila. V ta namen najprej predstavimo osnovne pojme na grafih, predstavimo nekaj pomembnih družin grafov in veliko različnih grafovskih invariant, ki so povezane s super dominantnim številom.
V drugem delu pričnemo z raziskovanjem super dominantnih množic. Najprej izračunamo super dominantno število za nekaj pomembnih družin grafov in dokažemo, da za vsak povezan graf na vsaj dveh vozliščih velja: $\frac{n}{2} \leq \gamma_{sp}(G)\leq |V(G)|-1$. Nato super dominantno število raziskujemo na drevesih. Dokažemo boljšo zgornjo mejo super dominantnega števila dreves in se ukvarjamo z grafi, ki to mejo dosežejo. Na koncu super dominantno število dreves navzgor omejimo še z $2$-dominantnim številom grafa. V zadnjem delu magistrske naloge predstavimo zvezo super dominantnega števila z mnogimi grafovskimi invariantami, kot so velikost največjega prirejanja, neodvisnostno število in mnoge druge.
Keywords: super dominantno število, super dominantna množica, drevo, neodvisnostno število, dominantno število, prirejanje
Published in DKUM: 11.06.2024; Views: 153; Downloads: 34
 Full text (6,92 MB) |
2. Resonančni grafi nekaterih dvodelnih zunajravninskih grafov in posplošena metoda prerezov : doktorska disertacijaSimon Brezovnik, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji se najprej ukvarjamo z resonančnimi grafi katakondenziranih sodih obročnih sistemov (CERS-ov) in njihovo povezavo z marjetičnimi kockami. V nadaljevanju razvijemo posplošeno metodo prerezov, ki omogoča izračun različnih topoloških indeksov (Wienerjevega indeksa dvojno vozliščno-uteženega grafa, Schultzevega indeksa ter indeksov tipa Szeged). V uvodnem poglavju so predstavljeni nekateri že znani rezultati v povezavi z resonančnimi grafi in posplošeno metodo prerezov. Prav tako v nekaj stavkih napovemo rezultate, ki sledijo v nadaljevanju. V drugem poglavju zapišemo osnovne definicije, ki se dotikajo področja teorije grafov in so potrebne za razumevanje osrednjega dela.
V tretjem poglavju predstavimo vse obravnavane kemijske strukture in grafe, ki modelirajo te strukture. Najprej obravnavamo benzenoidne sisteme, zatem opišemo CERS-e, fenilene in koronoide.
V četrtem poglavju definiramo resonančni graf in pojasnimo povezavo med Kekuléjevimi strukturami in popolnimi prirejanji grafa. Nadalje zapišemo algoritem, ki omogoča iskanje resonančnega grafa poljubnega CERS-a, temelji pa na binarnem kodiranju njegovih popolnih prirejanj. Zatem se ukvarjamo tudi z raziskovanjem CERS-ov, ki imajo izomorfne resonančne grafe. Dobljene rezultate nato uporabimo na fenilenih in tako dobimo zvezo med njihovimi resonančnimi grafi in resonančnimi grafi katakondenziranih benzenoidnih grafov. Na koncu poglavja predstavimo definicijo marjetične kocke in karakteriziramo CERS-e, katerih resonančni grafi so marjetične kocke.
V petem poglavju so predstavljeni topološki indeksi, ki temeljijo na razdaljah v grafu oziroma na stopnjah vozlišč. Nadalje predstavimo krepko utežene grafe in na njih definiramo indekse tipa Szeged.
V zaključku poglavja predstavimo model, s katerim obravnavamo odvisnost med vrelišči alkenov in alkadienov ter povezavno-uteženimi Wienerjevimi indeksi. Pri tem izvedemo nelinearno regresijsko analizo.
V šestem poglavju definiramo kvocientni graf poljubnega povezanega grafa. V nadaljevanju predstavimo posplošeno metodo prerezov in dokažemo, da lahko le-to uporabimo tudi za izračun Schultzevega in Gutmanovega indeksa. Rezultate uporabimo na fenilenih in nekaterih drugih grafovskih družinah. Na koncu šestega poglavja razvijemo posplošeno metodo prerezov za topološke indekse tipa Szeged in zapišemo formulo za izračun teh indeksov za poljuben krepko uteženi graf. Nazadnje ponudimo še nekaj zgledov uporabe izpeljane metode za različne molekularne grafe.
Keywords: Djoković-Winklerjeva relacija, resonančni graf, benzenoidni sistem, fenilen, CERS, Kekuléjeva struktura, popolno prirejanje, marjetična kocka, kvocientni graf, topološki indeks, Wienerjev indeks, Gutmanov indeks, Schultzev indeks, topološki indeksi tipa Szeged, posplošena metoda prerezov
Published in DKUM: 27.07.2022; Views: 985; Downloads: 92
Full text (2,40 MB) |
3. Korupcija v športu - normativna urejenost v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMario Crnjac, 2020, undergraduate thesis Abstract: Korupcija je prisotna na vseh področjih življenja in šport ni izjema. Šport obdobja brez korupcije praktično ne pozna, saj je le-ta obstajala že v času grških olimpijad. Vedno je bila težko dokazljiva zaradi svoje skrivnostne narave. Diplomsko delo se osredotoča na slovensko in tujo zakonodajo s področja korupcije v športu ter primerjavo med njimi. Predstavi tudi različne primere korupcije v športu iz Slovenije, Avstralije, Nemčije, Združenega kraljestva, Tajske in ZDA. Ti primeri vključujejo nameščanje tekem, nameščanje raznih elementov igre na katere se lahko stavi na stavnicah ter sodelovanje v stavah s strani vpletenih v športu. Prav tako ponudi podrobnejši vpogled v Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju dogovarjanja športnih tekmovanj in njen pomen za bojevanje korupcije v športu. Diplomsko delo je bilo narejeno z namenom, da se ugotovi ali v slovenski zakonodaji obstaja pravna praznina, ki onemogoča učinkovit pregon kaznivih dejanj korupcije v športu in da ugotovi njen obseg v državi s praktičnimi primeri. Prav tako odgovarja na vprašanje ali je Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju dogovarjanja športnih tekmovanj podpisala večina držav Evropske unije ali ne. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji ni veliko odkritih primerov korupcije v športu, niti ni posebej opredeljenega zakona za to področje. Medtem pa imajo Avstralija, Nemčija, Velika Britanija, Tajska, ZDA in še mnoge druge države to zakonodajo dobro urejeno in posledično boljše protikorupcijske ukrepe.
Keywords: diplomske naloge, korupcija, šport, stave, prirejanje
Published in DKUM: 18.08.2020; Views: 1185; Downloads: 124
Full text (992,72 KB) |
4. Nedovoljeno prirejanje iger na srečo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLavra Zajc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Igre na srečo so se, tako kot njihova vloga skozi stoletja, spreminjale, obdržale pa so se vse do danes. Ni znano, kdaj točno so se pojavile, nekateri menijo, da obstajajo že od nastanka sveta. Glavna značilnost iger na srečo je naključje. To je edini faktor, ki določa izid igre. Pri tovrstnih igrah izkušnje in spretnosti nimajo vpliva na končni rezultat. Igre na srečo se delijo v dve skupini; klasične igre, pod katere spadajo številne loterije, in posebne igre na srečo, kjer igralec igra proti igralcu ali igralnici. Da lahko oseba postane prireditelj iger na srečo v Sloveniji, mora pridobiti koncesijo, ki jo dodeli Vlada RS. Največje število koncesij, ki je možno, pa je določeno z zakonom o igrah na srečo. Igre na srečo so panoga, kjer je potreben dober nadzor na vseh področjih. Z učinkovitim nadzorom se lahko prepreči marsikatere varnostne probleme pri potrošnikih in igrah. Nadzor nad izvajanjem iger na srečo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije. Prirejanje iger na srečo in naloge Finančne uprave Republike Slovenije so urejene z Zakonom o igrah na srečo. Prepovedano je prejemanje vplačil za katerokoli storitev in prirejanje drugih storitev, ki so povezane z igrami na srečo, kjer koncesije ni. Z igrami na srečo je povezana tudi kriminaliteta. Povezani so različni premoženjski in krvni delikti. Loterije in igralnice so dobra krinka za pranje denarja, saj je zaradi veliko aktivnosti težko spremljati dejanski promet prihodkov in odhodkov. Zaradi pestrosti ponudbe in zavedanja ponudnikov o nedovoljenem prirejanju brez koncesije je nadzor zelo otežen, saj se prirejajo v zaprtih prostorih, v katere je vstop omejen. Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije in morajo potekati v nadzorovanem in urejenem okolju. Prav tako so zakonsko zaščitene mladoletne osebe in druge občutljive osebe. Za večino ljudi so igre na srečo le še en način zabave brez škodljivih posledic, prekomerno igranje pa se lahko razvije v resno finančno in psihično težavo. Vsi prireditelji iger na srečo s koncesijo spodbujajo odgovorno prirejanje in igranje le-teh.
Keywords: diplomske naloge, naključje, nedovoljeno prirejanje, igre na srečo, klasične igre na srečo
Published in DKUM: 21.05.2020; Views: 4869; Downloads: 120
Full text (440,87 KB) |
5. Občutljivost managementa oziroma lastnikov za računovodsko etiko in prirejanje poslovnega izida v malih podjetjih in pri samostojnih podjetnikih v SlovenijiMarjeta Luknar, 2018, master's thesis Abstract: Prirejanje poslovnega izida je pojav, ki se pogosteje pojavi v obdobju gospodarske krize. Podjetja, njihovi managerji in lastniki posegajo po tehnikah, s katerimi uravnavajo poslovni izid, da s tem prikazujejo večjo vrednost podjetja, zmanjšujejo davčno osnovo za obračun davka idr. Prirejanje poslovnega izida je v okviru določenih meja dovoljeno, vendar je meja med dopustnim in prevarantskim uravnavanjem zelo tanka. Ločnica je namernost dejanja. Tako je prirejanje, katerega namen je pridobitev določene koristi na račun oškodovanja drugih, prevara v računovodstvu. Vse to pa je povezano z ravnjo etike managerja ali lastnika podjetja.
Računovodski strokovnjaki morajo biti dobro strokovno podkovani, saj morajo med seboj usklajevati pravne predpise in etični vidik delovanja strokovnjakov. To je včasih zelo težko, saj so lahko nasprotja med poklicno in poslovno etiko zelo velika. Razlike je najbolje urejati s sodelovanjem in sprejemanjem kompromisov.
V magistrski nalogi smo predstavili pojem prirejanja poslovnega izida, razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida. Zaradi razlik v ugotavljanju poslovnega izida med podjetji in samostojnimi podjetniki smo ločeno opredelili tudi razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida pri samostojnih podjetnikih.
V analizo so bila vključena mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki, ki so bili predhodno vključeni v raziskavo (Horvat, 2012).
Za potrebe ugotovitve povezave med računovodsko etiko in prirejanjem poslovnega izida smo raziskali metode za ugotavljanje prirejanja poslovnega izida in izbrali najprimernejšo za našo raziskavo (test Garroda in soavtorjev (2006) ali GRPV-statistika). Pri samostojnih podjetnikih ta test ni bil ustrezen, zato smo na predlog Horvata uporabili vzvod, pri katerem smo izračunali razmerje med odstotno spremembo celotnega poslovnega izida samostojnih podjetnikov z odstotno spremembo njihovih prihodkov.
V praktičnem delu magistrskega dela smo izvedli test Garroda in soavtorjev (2006) za mikro in mala podjetja za pet zaporednih poslovnih let. Test je pokazal anomalijo poslovnih izidov okoli nič tako pri manj kot pri bolj občutljivih managerjih podjetij. Pridobljenih rezultatov nismo mogli pripisati zveznosti, saj je število ravno pozitivnih čistih poslovnih izidov, umerjenih tako s prihodki iz poslovanja kot celotnimi prihodki, veliko previsoko, da bi lahko le-to pripisali naključju. Pri samostojnih podjetnikih smo izvedli izračune vzvoda. Tako pri njih kot pri podjetjih smo prišli do zaključka, da razlike med manj in bolj občutljivimi samostojnimi podjetniki za računovodsko etiko ne obstajajo, saj smo pri večini ugotovili večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Keywords: Računovodska etika, prirejanje poslovnega izida, test Garroda in soavtorjev (2006) – GRPV-statistika, vzvod za samostojne podjetnike, anomalija okoli nič, večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1263; Downloads: 136
Full text (4,44 MB) |
6. PRITISKI STRANK IZBRANIH RAČUNOVODSKIH SERVISOV Z PRIREJANJEM POSLOVNIH IZIDOVJožica Oprešnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: podjetje, pa naj bo to majhen samostojni podjetnik oziroma vsak drug gospodarski subjekt, mora imeti urejeno vodenje računovodstva. Glede na njihovo velikost ter sam obseg dela se gospodarski subjekti odločajo za notranje oziroma zunanje računovodstvo. Mirko in male gospodarske družbe se po večini odločajo za zunanje računovodstvo, ker so stroški računovodstva bistveno nižji. Vendar ni edini razlog za zunanje računovodstvo cena, veliko strank se odloča za računovodstvi servis na podlagi priporočil o njihovi strokovnosti, izkušenosti in raznolikosti v ponudbi. Vsak večji računovodski servis ima različni segment strokovnjakov za svoje področje, ki svoje kvalitete kažejo v praksi. Ogromno izkušenj izvira iz prakse, saj imajo računovodski servisi več izkušenj zaradi večjega števila različnih strank, tako po dejavnostih, velikosti in različnih načinov in pristopov poslovanja.
Računovodski servisi ugotavljajo, da se pojavljajo vse večji pritiski in zahteve s strani strank po prirejanju računovodskih podatkov. Računovodje ta pritisk vse večkrat doživljajo kot pogoj, da stranko obdržijo, zato tudi za ceno preživetja njihovega podjetja takim željam ugodijo.
Žal se ugotavlja, da je davčna in posledično tudi poslovna morala v Slovenji zelo slaba, razlogov za to je seveda veliko. Veliko podjetnikov z razočaranjem opazuje delovanje naše vlade, njihovih koruptivnih dejanj in si večino njih misli, zakaj bi jaz dal če oni ne. Večino podjetnikov je mnenja, da so stopnje obdavčitve previsoke in ne dovoljujejo gospodarskega razvoja, zato delno stvari preko različnih prirejanj jemljejo v svoje roke.
Rešitev vidimo v povezavi računovodskih servisov, kot boj proti tovrstnim pritiskom. Servisi bi se morali dogovoriti, da tovrstnih dejanj za stranke pod nobenim pogojem ne bi izvajali, oziroma bi jih izvajali v čim manjši meri. Na ta način bi tudi preprečili strah računovodskih servisov, da bi stranka zamenjala servis z namenom, da mu bodo v novem računovodskem servisu zagotovili željni rezultat.
Dejstvo pa je, da bo davčna utaja obstajala tako dolgo, kot bodo obstajale davčne obveznosti. Lahko pa bistveno pripomoremo k njihovemu zmanjšanju, z boljšo davčno moralo ter upoštevanjem poklicne etike računovodij. Računovodstva v podjetju ne smemo dojemati kot nujno zlo, ki ne pripomore k dodani vrednosti podjetja. Temveč prav kot njegovo dodano vrednost, saj računovodja razpolaga z zakladnico podatkov, ki lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju podjetja in pripeljejo k boljšim poslovnim rezultatom.
Keywords: računovodski servisi, prirejanje poslovnih izidov, davčna disciplina, pritiski
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1226; Downloads: 93
Full text (1,47 MB) |
7. Pravne posledice prirejanja podatkov o javnem dolgu s strani držav članic evroobmočjaMateja Janičijevič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Ob izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 so njene razsežnosti kmalu dosegle tudi Evropo in razkrile njene temne plati, ko je Grčija v začetku leta 2010 postala središče svetovne gospodarske krize. Ob razkritjih načinov prirejanja podatkov ne moremo mimo skrbi o resnosti težav v Grčiji. Izvedeni finančni instrumenti so običajen del vladnega financiranja, nesprejemljivi postanejo v primeru, ko se jih uporabi za namene prikrivanja. Največji del krivde za grške težave nosijo neodgovorni grški politiki, ki so prek obljub o višjem življenjskem standardu povečevali zadolženost. Hkrati so s prikrivanjem resnice glede proračunskega primanjkljaja in javnega dolga povsem izgubili zaupanje mednarodne finančne javnosti. Da bi Grčiji pustili, da sama poskrbi za svoje probleme, kar bi vodilo v neplačilo dolga, ni v nikogaršnjem interesu. Zato je pomoč Grčiji smiselna ob pogoju, da sprejmejo stroge varčevalne ukrepe oziroma reforme, katerih so se grški politiki v preteklosti izogibali.
Komisija je izvedla program reform, katerih ključni element je bila povrnitev zaupanja potrošnikov v enotni trg in finančni sektor. Prvi cilj je bila vzpostavitev učinkovitega sistema kriznega upravljanja, ki ga do sedaj ni bilo. Zakonodajna reforma je stopila v veljavo leta 2014. Ta proces je dolgotrajen in bo potreboval ustrezno izvrševanje v praksi. Države članice še vedno ostajajo osnovni izvajalec nadzora na svojem finančnem trgu in z vodenjem javnofinančne politike pomembno vplivajo na stabilnost finančnega trga. Na raven EU pa je preneseno postavljanje pravil za zagotavljanje finančne stabilnosti. Da bi se izognile prihodnjim gospodarskim krizam, bodo morale države članice EU vztrajanje pri avtonomiji zamenjati za fiskalno in morebiti celo politično unijo, ki bi navzven predstavila EU kot enotno in močno gospodarsko velesilo ter zahtevala ustrezen vpliv na ureditev mednarodnega finančnega trga.
Sankcije za izkrivljanje statističnih podatkov niso izpolnile svojega namena. Državi članici, ki se znajde v takšni situaciji, kot se je Grčija, je nesmiselno naložiti globo v višini 0,2 % BDP, katere sredstva se nato stečejo v evropski mehanizem za stabilnost, saj je zaprosila za finančno pomoč, ki se financira iz njega. Zato ne čudi dejstvo, da Grčija za svoje početje do danes ni bila kaznovana.
Keywords: konvergenčni kriteriji, grška kriza, prirejanje podatkov, zakonodajna reforma, sankcije.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1850; Downloads: 92
Full text (1,24 MB) |
8. Zaznavanje pritiskov za prirejanje poslovnega izida v izbranih računovodskih servisih v SlovenijiRijad Filipović, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko zaznavanja obstoja pritiskov oz. nagnjenosti poslovodstev podjetij k pritisku na osebje izbranih računovodskih servisov v Sloveniji za prirejanje poslovnega izida.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča, medtem ko je analitični del naloge obravnavan v nadaljevanju. Prvo poglavje je namenjeno predstavitvi razvoja in ureditvi sodobnega računovodskega področja v svetu in pri nas, ter temeljnim računovodskim izkazom, preko katerih se le-to izvaja. Prav tako so predstavljeni nekateri izmed znanih dogodkov na svetovni ravni v zvezi s prirejanjem podatkov v računovodskih poročilih ter kasnejše implikacije v teoriji in praksi, ki so jih le-te povzročile. V nadaljevanju poglavje obravnava pravno ureditev računovodstva v Sloveniji. Drugo poglavje obravnava funkcijo računovodstva v malih in srednje velikih podjetjih, saj večina strank računovodskih servisov sodi v to skupino podjetij. Vloga računovodje v Sloveniji je posebej predstavljena.
Tretje poglavje obravnava problematiko prirejanja poslovnega izida. Uvodoma je opredeljen pojem prirejanja poslovnega izida, kot ga definirajo različni teoretiki. Predstavljene so tudi vse udeležene stranke, ki se v tem procesu pojavljajo kot uporabniki računovodskih informacij. V nadaljevanju so obravnavani motivi, spodbude ter cilji prirejanja računovodskih izkazov ter najpogostejše metode in načini prirejanja poslovnega izida. Najpogostejše prevare in kršitve v računovodskih izkazih v Sloveniji so prikazane posebej.
V analitičnem delu naloge je na podlagi analize predstavljena ugotovljena raven pritiskov s strani podjetnikov na izbrane računovodske servise v Sloveniji za prirejanje računovodskih podatkov. Raziskava obravnava le takšne gospodarske subjekte, ki zaupajo računovodsko funkcijo podjetja zunanjemu računovodstvu. Rezultati raziskave so pokazali, da se slabih 80% podjetnikov, vključenih v raziskavo, poslužuje z nekatero ali kombinacijo izmed izbranih metod za prirejanje računovodskih izkazov. Ugotovili smo, da podjetniki najpogosteje prinašajo fiktivne obračune potnih stroškov in račune za stvari, ki niso namenjene podjetju ampak privatni rabi. Nadalje smo ugotovili, da je osnovni razlog za prirejanje računovodskih izkazov zniževanje davčne osnove.
V zadnjem delu diplomske naloge predstavljamo lastna razmišljanja in dognanja v zvezi z možnimi ukrepi za preprečevanje računovodskih prevar v Sloveniji.
Keywords: prirejanje poslovnega izida, mala in srednje velika podjetja, računovodski servis
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 1355; Downloads: 163
Full text (1,66 MB) |
9. Distributivna mreža na množici popolnih prirejanj ravninskega dvodelnega grafaMateja Trbovc, 2015, undergraduate thesis Abstract: Glavna tema diplomskega dela je, kako priti do distributivne mreže na množici popolnih prirejanj, ravninskega dvodelnega grafa. V drugem poglavju spoznamo osnovne lastnosti grafov. Posebej se poglobimo v dvodelne ravninske grafe. Spomnimo se pojma urejenosti. Izpostavimo pojma delno urejena množica in distributivna mreža. Vse to potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela.
Bistvo diplome se začne v tretjem poglavju, kjer definiramo resonančne grafe R(G) in usmerjene resonančne grafe ali digrafe R(G). Za vpeljavo le-teh moramo definirati popolno prirejanje oziroma 1-faktorje ter simetrično razliko med njimi. V četrtem poglavju govorimo o enotski dekompoziciji, kjer podrobneje spoznamo dekompozicijo gozda in ravnine. V predzadnjem poglavju vpeljemo delno urejeno množico kot množico popolnih prirejanj. Za konec sledi rezultat, o tem kako s pomočjo delno urejene množice M(G) in distributivne mreže pridemo do Hassejevega diagrama za končne distributivne mreže. Ta pa je v bijektivnem odnosu z resonančnim digrafom. Torej je distributivna mreža rezultat povezave resonančnih grafov in urejenosti
Keywords: distributivna mreža, delno urejena množica, popolno prirejanje, Z-transformirani graf, ravninski dvodelen graf, Hassejev diagram, povezani graf, dvodelni graf, ravninski graf, drevo, gozd
Published in DKUM: 21.04.2016; Views: 1641; Downloads: 172
Full text (942,17 KB) |
10. Maksimalne resonantne množice benzenoidnih sistemov in hiperkocke njihovih resonančnih grafovBojana Robič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Glavno področje diplomskega dela je poiskati povezavo med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Tema diplomskega dela se navezuje na področje kemijske teorije grafov, zato so v prvem delu predstavljeni osnovni pojmi in definicije kemijske teorije grafov. V drugem delu so obravnavani osnovni pojmi benzenoidnih sistemov in njihovih grafov, Kekuléjeve strukture in Clarove formule benzenoidnega sistema ter prikaz Clarovih formul z resonantnimi množicami. Resonančni grafi benzenoidnih sistemov so predstavljeni v tretjem delu. Zadnje poglavje je posvečeno obravnavi podgrafov resonančnega grafa benzenoidnega sistema ter povezavi med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Glavni rezultat kaže na to, da je število Clarovih formul benzenoidnega sistema G enako številu podgrafov resonančnega grafa R(G), izomorfnih Cl(G)-dimenzionalnim hiperkockam, kjer oznaka Cl(G) označuje Clarovo število benzenoidnega sistema G.
Keywords: benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, popolno prirejanje, Clarova formula, Clarovo število, resonantna množica, maksimalna resonantna množica, resonančni graf, hiperkocka
Published in DKUM: 03.03.2016; Views: 1546; Downloads: 112
Full text (1,62 MB) |
