Search the digital library catalog

Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM). Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja. Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik. Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 92
Full text (5,88 MB)

Abstract: Tamburaštvo je v Slovenskem prostoru prisotno že od konca 19. stoletja in se je ohranilo do danes. O tamburaših v Podravju ne najdemo literature, ki bi zajemala zgodovino in pregled delovanja vseh tamburaških orkestrov oz. skupin, ki so kadarkoli delovali na tem območju. V teoretičnem delu smo s pomočjo zgodovinske in deskriptivne metode predstavili nastanek, delovanje in repertoar vseh trenutno delujočih tamburaških orkestrov v Podravju. Predstavili smo tudi razvoj tamburaštva, tamburaške instrumente in sisteme ter razvoj tamburaštva v Sloveniji. Naredili smo pregled izvajanih slovenskih ljudskih skladb na Srečanjih tamburašev in mandolinistov Slovenije med leti 2010–2020, obenem pa predstavili vse prirejevalce in število prirejenih slovenskih ljudskih skladb v okviru teh regijskih srečanj. V praktičnem delu smo predstavili pet novih priredb slovenskih ljudskih skladb, ki so napisane za osnovno zasedbo tamburaških orkestrov. Od tega sta dve priredbi ljudskih skladb, ki jih nismo zasledili v repertoarjih tamburaških orkestrov Podravja, na srečanjih tamburašev in mandolinistov Slovenije med leti 2010–2020 pa nismo zasledili nobene.
Keywords: tamburica, Podravje, tamburaški orkester, ljudske pesmi, srečanja tamburaških skupin, priredbe
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 775; Downloads: 107
Full text (13,25 MB)

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Keywords: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 2238; Downloads: 365
Full text (3,53 MB)

Abstract: Popularna glasba se prepleta z različnimi glasbenimi slogi, obenem tudi z ljudsko glasbo. Združevanje popularne glasbe z ljudsko v različnih popularnoglasbenih priredbah najde pot do raznih poslušalcev. Temeljen pomen pri ohranjanju ljudske glasbe med mladimi predstavlja osnovna šola, ki skrbi, da se slovenska kulturna dediščina še naprej ohranja. Šola obenem tudi pripomore k ozaveščanju o različnih popularnoglasbenih priredbah ljudskih pesmi, ki med seboj povezujejo staro ljudsko glasbo in sodobne glasbene sloge. V teoretičnem delu diplomskega dela je z različnih pogledov definirana improvizacija in variacija, nato je opisano povezovanje omenjenih tehnik skozi zgodovinska obdobja vse do danes. Prav tako smo opisali, kako prihaja do njune uporabe v sodobnih glasbenih slogih tako v popularni glasbi kot tudi v priredbah ljudskih pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela je bilo vključenih 200 štajerskih petošolcev iz sedmih različnih osnovnih šol. Naš namen je bil ugotoviti priljubljenost instrumentalnih priredb ljudskih pesmi pri učencih, kako dobro prepoznavajo instrumentalne priredbe ljudskih pesmi ter kateri elementi so učence ob poslušanju teh posnetkov najbolj pritegnili. Odgovore na vprašalnik smo analizirali in primerjali glede na spol, lokacijo (mesto, vas) in obiskovanje glasbene šole. Raziskava je pokazala, da so deklice bistveno bolje prepoznale naslove instrumentalnih priredb, prav tako tudi učenci iz mesta in učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. V priljubljenosti posnetkov so vse skupine pri vseh priredbah ljudskih pesmi največkrat izbrale posnetek C, ki je bil izvajan v staccato načinu s pridihom popularnega in klasičnega glasbenega sloga ali pa popularnega in jazz glasbenega sloga. Na posnetkih so učence glede na spol, lokacijo in obiskovanje glasbene šole pritegnili podobni elementi, kot so zanimiv ritem, zanimiva spremljava ostalih instrumentov, zanimivo igranje flavte, nekoliko manj pa so jih pritegnili okraski v melodiji in zanimiva melodija. Na podlagi omenjenih rezultatov lahko zaključimo, da se učenci petih razredov glede na demografske parametre med seboj ne razlikujejo v poznavanju in priljubljenosti posnetkov ter glasbenih elementov. Ti rezultati bodo služili kot iztočnica raziskavam, kako pomembno je ohranjanje ljudske glasbe v obliki priredb, zlasti mlajšim generacijam, katerim je potrebno na zanimiv način približati ljudsko glasbo pri pouku glasbene vzgoje.
Keywords: variacija, improvizacija, instrumentalna improvizacija, instrumentalna variacija, priredbe ljudskih pesmi, glasbeni slogi.
Published in DKUM: 30.11.2015; Views: 2212; Downloads: 157
Full text (884,92 KB)

Abstract: Diploma je sestavljena iz dveh delov. Prvi del se navezuje na cerkveno bogoslužje, cerkveno glasbo in božič, saj vsebina božičnih pesmi izhaja iz krščanstva. Drugi del obsega priredbe desetih izbranih božičnih skladb za Orffova glasbila. Prvi del bi lahko smiselno razdelili na več podpoglavij. Uvodoma so zapisane nekatere značilnosti in zakonitosti cerkvenega bogoslužja, nato beseda teče o pomenu cerkvene glasbe, njenem zgodovinskem razvoju in njenih zakonitostih. Opisana je vokalna, inštrumentalna in vokalno-inštrumentalna cerkvena glasba in cerkveno ljudsko petje. Pozornost je namenjena adventnemu in božičnemu času, šegam in navadam, ki so značilne za ta čas ter vsebini božičnih pesmi. Navedene so slovenske zbirke cerkvenih pesmi, kjer najdemo tudi pesmi, značilne za adventni in božični čas. Opisana je izbrana slovenska literatura za Orffova glasbila, ki vsebuje ljudske in umetne pesmi. V praktičnem delu diplomske naloge je deset priredb božičnih skladb za Orffova glasbila in petje. Skladbe so enostavne in zato primerne za osnovnošolske učence, saj so upoštevane njihove psihomotorične sposobnosti in stopnja razvitosti glasbenih sposobnosti.
Keywords: cerkvena glasba, cerkveno petje, božič, advent, priredbe, Orff
Published in DKUM: 03.03.2010; Views: 15957; Downloads: 2003
Full text (942,53 KB)