| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih
Janko Golob, 2021, master's thesis

Abstract: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Keywords: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 628; Downloads: 63
.pdf Full text (2,28 MB)

2.
Vpliv dolžine slame na priraste govejih pitancev na farmi Žipo Lenart
Barbara Veber, 2019, master's thesis

Abstract: V letu 2018 smo na farmi Žipo Lenart testirali vpliv dolžine slame na priraste bikov pitancev. V poskusu je bilo vključenih 32 bikov, ki so bili porazdeljeni v štiri bokse tako, da je v vsakem boksu bilo osem bikov. V vseh boksih so biki v osnovi prejemali enak krmni obrok s slamo različne dolžine (2 cm, 3 cm, 5 cm in nerezana slama). Poskus smo izvajali 3 mesece in v tem obdobju izvedli mesečo tehtanje ter merjenje višine vihra in križa. Med skupinami bikov v nobenem obdobju nismo zabeležili statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) ne v masi, višini vihra, višini križa ter ne v dnevnih prirastih. Zraven tega smo spremljali še obnašanje živali, kjer smo beležili katero aktivnost izvaja določena žival v opazovanem času. Bike smo opazovali po v naprej pripravljeni preglednici tri krat na dan po pet minut na žival. Med posameznimi oblikami obnašanja ni prišlo do statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) med skupinami. Statistično značilne razlike (P < 0,05) med skupinami smo opazili pri številu prežvekov na minuto in potrebnem času za en bolus, medtem ko pri številu prežvekov na bolus ne. Presejalni test smo opravili za kontrolo sestave krmnega obroka ter za pomoč pri ugotavljanju, če živali prebirajo krmo. Po opravljenem presejalnem testu ostanka krmnega obroka smo pri skupini krmljeni s 5 cm slamo in kontrolni skupini v vrhnjem in spodnjem situ opazili odstopanja od priporočil in sicer na račun prebiranja krme.
Keywords: biki / dolžina slame / prirasti / prežvekovanje / presejalni test
Published in DKUM: 20.08.2019; Views: 1201; Downloads: 32
.pdf Full text (2,59 MB)

3.
Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica