| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
KOGNITIVNO-VEDENJSKE TEHNIKE PRI SPECIFIČNIH MOTNJAH HRANJENJA
Tjaša Poplatnik, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Motnje hranjenja so povezane z odnosom posameznika do hrane, s percepcijo do lastnega telesa, s samospoštovanjem, z odnosi v družini in z vplivi iz socialnega okolja. Terapija pri zdravljenju bolnikov s tovrstno motnjo je po navadi kombinirana iz različnih psihoterapevtskih pristopov. V raziskavi smo se osredotočili na vedenjsko-kognitivno terapijo pri terapevtskem delu z bolniki z motnjami hranjenja. Bolj specifično nas je zanimala uporaba in pogostost vedenjsko-kognitivnih tehnik pri tovrstnih bolnikih. V delu smo se omejili na specifične motnje hranjenja, in sicer na anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno metodo. Intervju smo opravili s tremi psihoterapevti. Posamezen intervju je v povprečju trajal trideset minut. S pomočjo izsledkov iz intervjujev, literature in po konzultacijah z eksperti smo sestavili spletni vprašalnik s poudarkom na kognitivno-vedenjskih tehnikah pri specifičnih motnjah hranjenja. Vzorec sestavlja 100 psihoterapevtk (83 % žensk) iz različnih psihoterapevtskih šol. Reševanje spletnega vprašalnika je v povprečju trajalo 12 minut in 23 sekund. Rezultati so pokazali zanesljivost in veljavnost vprašalnika. Na podlagi primerjav povprečij smo preverjali razlike med želenim in realnim stanjem, glede na pomembnost in pogostost uporabe kognitivno-vedenjskih tehnik v terapiji pri bolnikih z motnjami hranjenja. Omenjeno diskrepanco smo preverjali tudi na področju želenih lastnosti terapevta za terapevtsko delo, pri vrsti podpore terapevta pri opravljanju terapevtskega dela in na področju priprave terapevta na terapevtsko delo z bolniki z motnjami hranjenja. Ugotovili smo, da obstaja manjša, a statistično pomembna diskrepanca na naštetih področjih. Izsledke naše raziskave smo s pomočjo osebnostnih teorij in ugotovitev druge raziskave razširili na osebnostne poteze udeležencev in opozorili na možen pojav izgorelosti pri terapevtih. Z metodo klastrske analize smo vzorec razdelili na tri skupine. Poimenovali smo jih vedenjsko-kognitivna, mešana in analitična (psihodinamska) skupina. Ugotovili smo, da se rezultati smiselno povezujejo glede na značilnosti terapevtov, ki prevladujejo v določeni skupini. Pomembnejši izsledki raziskave so, da strokovnjaki opažajo trend naraščanja motenj hranjenja, da imajo psihoterapevti z bolniki z motnjami hranjenja veliko izkušenj in da pri opravljanju terapevtskega dela z omenjenimi bolniki pogosto uporabljajo vedenjsko-kognitivne tehnike. V ozadju rezultatov je potreba po izobraževanju novih kadrov na področju motenj hranjenja.
Keywords: Vedenjsko-kognitivne tehnike, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, lastnosti psihoterapevtov, priprava terapevta na terapevtsko delo, podpora terapevta pri opravljanju terapevtskega dela.
Published: 04.04.2016; Views: 1250; Downloads: 218
.pdf Full text (1,95 MB)

5.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, master's thesis

Abstract: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Keywords: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Published: 23.10.2018; Views: 697; Downloads: 169
.pdf Full text (4,79 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica