| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950
Dragica Haramija, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
URL Link to full text

2.
3.
Hagiografske značilnosti v kratkih pripovednih besedilih Mohorjevih koledarjev druge polovice 19. stoletja
Blanka Bošnjak, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Ena izmed možnih materialnih produkcij hagiografskega diskurza so objave hagiografskih pripovedi v periodičnih publikacijah, tako bo v prispevku med drugim prikazan razvoj in zaton različnih hagiografskih kratkih pripovedi ter drugih oblik besedil s hagiografskimi prvinami v izbranih periodičnih publikacijah druge polovice 19. stoletja. V raziskavo so zajeti letni koledarji Mohorjeve družbe v obdobju med letoma 1861 in 1890. V obravnavanem korpusu Mohorjevih koledarjev so z usihanjem hagiografskih kratkih pripovedi in besedil s hagiografskimi prvinami (npr. poučni zgledi svetniških, bibličnih ali cerkvenih oseb) začele naraščati objave posameznih kratkih biografskih besedil in tudi vedno pogostejših različnih oblik besedil z biografskimi prvinami.
Keywords: hagiografija, hagiografske prvine, hagiografska kratka pripoved, svetniške in svetopisemske osebe, Mohorjev koledar, hagiografske zgodbe, kratka biografska besedila
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 103; Downloads: 12
.pdf Full text (552,00 KB)
This document has many files! More...

4.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Keywords: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 2293; Downloads: 278
.pdf Full text (744,98 KB)

5.
6.
Zgodovinski elementi v slovenski fantastični mladinski prozi
Anja Kraševec, 2018, master's thesis

Abstract: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi ter delitev zgodovinskega proznega žanra v mladinski književnosti. Zanimalo nas je, kako se v izbranih delih kažejo realni zgodovinski dogodki ter njihov vpliv na zgodbo. Izbrali smo dvajset del slovenskih avtorjev, in sicer: France Bevk: Peter Klepec (1956), Maja Brodschneider Kotnik: Čevljarček (2009), Dušan Čater: Veronika Deseniška (1995), Fran Levstik: Martin Krpan (2010), Helena Štefančič: Grad nesrečne ljubezni (2006), ljudska: Kralj Matjaž in sol (2003), Stanka Devjak: Agata, žlahtni cvet s Štraleka (2014), Maja Furman: Deček in Zajcklošter (2015), Žiga X Gombač: Živa in Prabled (2012), Živa, vitez in zmaj (2013), Živa in antični rojstni dan (2014), Dan, ko je izginil Ljubljanski grad (2014), Živa in stiška kneginja (2016), Niko Kupper: Kralj Samo (2008), Primož Trubar (2008), Modest Gosposvetski (2009), Skriti zaklad: Brižinski spomeniki (2009), Zgodba o čarobni prisegi: knežji kamen (2012), Miklova Zala in uporni kmetje (2016) in Andreja Vukmir: Kamniška Veronika (2009). V osrednjem delu naloge so izbrana dela natančno analizirana. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del, so bili naslednji: delo je napisal slovenski avtor in spada med mladinsko fantastično prozo, nadalje se je upoštevalo pri izboru del tudi to, da so v delo vključeni zgodovinski elementi. Pri izboru del smo se omejili na literarna dela, ki zajemajo prostor današnje Slovenije ali zgodovinske osebe, ki so živele na tem ozemlju ali imele vpliv nanj. Predstavljeni so splošni podatki o delu, zgodba, glavni in stranski literarni liki, snov, tema, motivi ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi so posebej izpostavljeni zgodovinski elementi ter primerjava z realnim zgodovinskim ozadjem. Ker se v delih navajajo resnični zgodovinski podatki, je izpostavljeno tudi medpredmetno povezovanje s predmetom zgodovina.
Keywords: fantastična pripoved, zgodovinski elementi, Bevk, Brodschneider Kotnik, Čater, Levstik, Štefančič, Devjak, Furman, Gombač, Kupper, Vukmir
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1504; Downloads: 171
.pdf Full text (772,10 KB)

7.
Pregled vidnejših besedil v razdobjih literarnozgodovinskega razvoja sodobne slovenske mladinske fantastične pripovedi
Gregor Artnik, 2012, original scientific article

Abstract: Članek obravnava sodobno slovensko fantastično pripoved in njen razvojni lok od tridesetih let prejšnjega stoletja do prvega desetletja tega tisočletja. Namen raziskave je ne le izboljšati preglednost na področju tovrstnih besedil, ampak predstaviti tudi literarnozgodovinske poglede v zvezi s klasifikacijo in nastankom klasičnih fantastičnih, fantazijskih ter znanstvenofantastičnih pripovedi za mladino na naših tleh.
Keywords: fantazijska pripoved, fantastična književnost, žanrski sinkretizem, slovenska mladinska književnost, literarne študije
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1253; Downloads: 166
.pdf Full text (179,52 KB)
This document has many files! More...

8.
Fantastične pripovedi Astrid Lindgren
Saša Petelinc, 2009, review article

Abstract: Fantastična pripoved je žanr mladinske književnosti, ki so ga ločili od ljudske in umetne pravljice po letu 1930. V članku so zajete raziskave književnih analitikov, kot so Anna Krüger, Lucia Binder, Gote Klingberg in Helmut Müller. Teorija fantastične pripovedi je predstavljena na delih Astrid Lindgren, ki je bila snov prvotnih raziskav o novonastalem žanru. V slovenski jezik prevedene fantastične pripovedi so: Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička ter Ronja, razbojniška hči. Članek vsebuje analize književnih likov, njihove primerjave in skupne poteze, ki jih lahko zasledimo v vseh mladinskih delih Astrid Lindgren.
Keywords: ocene in poročila, Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, fantastična pripoved, mladinska književnost, švedska književnost, literarne študije
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 2289; Downloads: 231
.pdf Full text (728,72 KB)
This document has many files! More...

9.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, master's thesis

Abstract: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Keywords: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Published in DKUM: 20.02.2017; Views: 1783; Downloads: 412
.pdf Full text (866,79 KB)

10.
Trilogija kratke proze Matjaža Pikala: Luža (2001), Samsara (2005), Genija (2009)
Aleš Kline, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen pisanja te diplomske naloge je bil raziskati mladinsko kratko prozo Matjaža Pikala ter hkrati vsebinsko ovrednotiti in predstaviti avtorjeva dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njih. Prebrana, analizirana in primerjana so bila tri avtorjeva dela, ki spadajo v mladinsko kratko prozo, in sicer Luža (2001), Samsara (2005) in Genija (2009). Snov, ki je predstavljena v posameznem delu, prikazuje teme in probleme vsakdanjega življenja, s katerimi se srečujejo predšolski in šolski otroci. Motivi in teme, ki se prepletajo v delih, so ljubezen, otroštvo, življenje, družina, žalost, jeza, razočaranje, pustolovščine, prijateljstvo.
Keywords: mladinska proza, fantastična pripoved, otroštvo, vrtec, šola, igra, odraščanje, družina, prijateljstvo, pustolovščine, Matjaž Pikalo
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1761; Downloads: 144
.pdf Full text (294,32 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica