| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pripojitev factorbanke in probanke k
Valentina Vidovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi slabšanja položaja obeh bank je bilo jasno, da Probanki in Factor banki sledi prestrukturiranje. Zaradi likvidnega stanja, kapitalske moči, plačevanje obveznosti in finančnega položaja je Banka Slovenija bila primorana, da izda odločbo o izredni upravi na podlagi prvega odstavka 217. člena in prvega odstavka 253. člena ZBan-1 dne 6.9.2013. Tako sta banki postopno prenehali delovati in sta bili še istega dne imenovani izredni upravi. Vsa njuna pooblastila je prevzela Banka Slovenije, ki je pridobila posredne in neposredne pristojnosti v zvezi z nadzorom poslovanja obeh bank. Ker se je stanje v bankah še slabšalo, sta morali izvesti revidirano poročilo o finančnem stanju in predlog za prenehanje delovanja z minimalnimi stroški za proračun Republike Slovenije. Prav tako je bil izdelan načrt prestrukturiranja. Banki sta izkazovali negativni kapital, kar je pomenilo, da njuno premoženje ni bilo v dovolj visokem znesku, da bi poplačale vse terjatve in obveznosti do upnikov. Tako posledično nista zagotavljale minimalnega kapitala, da bi uresničile načrt prestrukturiranja, ki je bil izdelan konec leta 2016. Probanka in Factor banka sta pridobili zeleno luč za posojilo ELA, da sta banki lahko v določenem znesku poplačali vse obveznosti. Dolg sta mesečno odplačevali po obrokih vse do leta 2014, preostanek dolga pa se je prenesel s pripojitvijo na DUTB. Ta se je zgodila s podpisom pogodbe pri notarju dne 3.2.2016, v veljavnost pripojitve pa je vstopila z vpisom v sodni register. Pogodba določa, da se s pripojitvijo prenese vso premoženje obeh bank ter pravice in obveznosti. DUTB kot prevzemna družba se z vpisom v sodni register šteje kot nova lastnica obeh bank, ne da bi pri tem se prej opravila likvidacija Probanke in Factor banke. Po stanju 1. 1. 2016 se poleg pravic, obveznosti in premoženja prenesejo tudi zaposleni. Ti se s pripojitvijo bistveno zmanjšajo, prav tako so se zmanjšale poslovne enote obeh bank.
Keywords: pripojitev, ELA, DUTB, Banka Slovenije, prestrukturiranje, SID, SEPA, izredna uprava, izredni ukrepi.
Published: 28.10.2019; Views: 340; Downloads: 45
.pdf Full text (643,18 KB)

2.
PRIMERJAVA UREDITEV STATUSNIH PREOBLIKOVANJ DRUŽB V SLOVENIJI IN SRBIJI NA PRIMERU PRIPOJITVE
Ružica Arhar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Statusno preoblikovanje družb na ravni Evropske unije ureja 3. Direktiva - Direktiva 78/855/EGS o združitvi delniških družb (pripojitev in spojitev). V skladu z njo so se zgodile spremembe tudi v pravu družb posameznih članic Evropske unije, ki so svojo zakonodajo ustrezno prilagodile določilom in zahtevam Evropske unije. V Sloveniji se procesi združitev navezujejo na pravne podlage EU in slovenske zakonodaje. Glavno pravno podlago za poslovne združitve predstavlja Zakon o gospodarskih družbah. Zakon določa dve vrsti združitev: pripojitev in spojitev. Srbija, ki je v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, je v svojo zakonodajo že vnesla številne evropske direktive, tudi zakonodajo na področju statusnega preoblikovanja. Pri statusnih preoblikovanjih se združuje premoženje družb, ki so davčne zavezanke, ki morajo upoštevati posebna davčna pravila. Obdavčitev pri vseh vrstah združitev sledi načelu davčne nevtralnosti. To pomeni, da davčna obveznost pri pripojitvah ostane enaka, kot je bila pred pripojitvijo. Postopki, ki jih družbe izpeljejo v okviru statusnega preoblikovanja, se pokažejo tudi v računovodskih izkazih. Pripojitev je transakcija, v kateri prevzemnik pridobi obvladovanje nad prevzeto družbo. Pripojitev se opravi po prevzemni metodi, ki predpisuje pot, po kateri združimo računovodske izkaze obeh združenih družb in obračun stroškov, nastalih z združitvijo. Ključne besede: združitev, pripojitev, davčna nevtralnost, prevzemna metoda
Keywords: združitev, pripojitev, davčna nevtralnost, prevzemna metoda
Published: 17.08.2016; Views: 589; Downloads: 114
.pdf Full text (307,22 KB)

3.
PROGRAM PROJEKTOV CELOVITEGA PRESTRUKTURIRANJA PODJETJA MINERAL OB PRIPOJITVI S PODJETJEM STONEX GEOTEHNOLOGIJA
Špela Urleb, 2015, master's thesis

Abstract: Delo temelji na dejanskem stanju dveh podjetij, podjetja Stonex geotehnologija ter podjetja Mineral, ki sta lastniško ter vodstveno povezani. Podjetje Stonex geotehnologija je v letu 2011 tik pred stečajem prevzelo podjetje Mineral. Vodstvo podjetja je bilo primorano izdelati nove strategije, program prestrukturiranja ter začrtati nove cilje ter vizijo, ki bo podjetju Mineral povrnilo likvidnost ter uspešno nadaljnje poslovanje. Glavna dejavnost obeh podjetij je obdelava in predelava naravnega kamna. Podjetje Mineral se ponaša z dolgoletno tradicijo pridobivanja edine magmantske kamnine v Sloveniji, granodiorit Pohorski Tonalit, podjetje Stonex geotehnologija pa se od leta 2012 ukvarja in razvija tehnologijo predelave onesnažene zemljine. Glavna tema magistrkega dela temelji na programu projektov podjetja Mineral, ki temeljijo na kriznem stanju podjetja ter nadaljnjih strategijah vodstva podjetja. Program je sestavljen iz projektov, ki se nanašajo na posamezno področje v podjetju in so vezani na nadaljnjo delno združitev s podjetjem Stonex geotehnologija. Delna združitev je tukaj mišljena kot združitev glavne dejavnosti, pridobivanje, obdelave ter predelave naravnega kamna, medtem ko del podjetja Stonex geotehnolgoija, torej dejavnost na podlagi katere podjetje deluje na področju ekologije, varovanja okolja in tehnologije za predelavo onesnažene zemljine s težkimi kovinami ostaja. Delo je nastalo na podlagi naše aktivne poveznosti in delovanjem v obeh podjetjih. S tem je povezan tudi glavni cilj priprave tega dela saj želimo vodstvu podjetij olajšati izdelavo programa projektov, ki jih bo izvajalo v prihodnjem delovanju.
Keywords: Program projektov, celovito prestrukturiranje, združitev, pripojitev
Published: 12.03.2015; Views: 1104; Downloads: 58
.pdf Full text (1,40 MB)

4.
POSEBNOSTI KONCERNSKIH ZDRUŽITEV
Miha Strmčnik, 2015, master's thesis

Abstract: Združitev je pojavna oblika materialnih statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, da se podjetniško organizirano premoženje v celoti prenaša z univerzalnim pravnim nasledstvo z ene družbe, kot razpolagalca, na drugo, prevzemno ali novo družbo, kot pridobitelja; da so predmet izpolnitve, ki jo opravi pridobitelj, ki je bodisi nova, bodisi prevzemna družba, njeni deleži, ki pripadejo imetnikom deležev razpolagalca, to je delničarjem oziroma družbenikom razpolagalca; da razpolagalec po združitvi preneha. Kadar se združujejo družbe, ki med seboj niso predhodno kapitalsko povezane gre za koncentracijske združitve. Skladno z ZGD-1 se lahko materialno statusno preoblikujejo tudi gospodarske družbe, ki so povezane v koncern, v tem primeru gre za koncernske združitve. Za združitve koncernsko povezanih družb veljajo, zaradi že obstoječe kapitalske povezanosti udeleženih družb določene posebnosti, tako pri proceduri odločanja o združitvi, kot pri dejanski izvedbi združitve, to je pri zagotovitvi deležev. Kakšne so te posebnosti, je odvisno od tega, v kateri smeri potekajo premoženjski premiki. Premoženjski premiki pri združitvah lahko potekajo po vertikalni osi, in sicer v smeri od spodaj navzgor, na primer pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream) in premoženjski premiki od zgoraj navzdol, na primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Lahko pa premoženjski premiki potekajo tudi po horizontalni osi in gre za stranske premoženjske premike, primer tega je pripajanje sestrskih družb (merger side-stream). Pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi se pojavljajo različni pravni problemi, ki bodo podrobno obravnavani v magistrskem delu. V magistrskem delu bodo podrobno prikazane posebnosti koncernskih združitev, ki jih bom prikazal tudi na praktičnih primerih, posebej za vsako od vrst koncernskih združitev, za pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream), za pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream) in za primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Skupaj s tem bodo obravnavani tudi pravni problemi, ki se pojavljajo pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi. Prav tako bom posebno poglavje v magistrskem delu namenil primerjalnopravnemu vidiku koncernskih združitev.
Keywords: Koncerni, materialna statusna preoblikovanja, združitve, koncernske združitve, sklep skupščine, prenos premoženja, spojitev, pripojitev, družba mati, družba hčera, družba sestra.
Published: 10.02.2015; Views: 3362; Downloads: 1274
.pdf Full text (534,75 KB)

5.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE BANK
Jure Marin, 2010, final seminar paper

Abstract: POVZETEK Kot sem že omenil v diplomski nalogi prevzemi in združitve niso več nekaj neznanega, ampak na nek način postajajo zelo pomemben dejavnik v vsakodnevnem življenju. V preteklosti je bilo zelo malo ljudi, ki so imeli možnost občutiti, kako je biti zaposlen v podjetju, ki je bilo prevzeto ali v podjetju, ki se je za prevzem odločilo. Sam sem mnenja, da se bo ta trend v prihodnje spremenil in, da bo vsak zaposleni v svoji delovni dobi enkrat priča prevzemu bodisi na strani prevzemnega ali pa na strani ciljnega podjetja. Prvi del diplomske naloge se nanaša na zgodovino prevzemov in združitev, kjer sem zajel tudi vseh pet prevzemnih valov, ki so nas spremljali do danes in jih na kratko opisal. V drugem delu sem na kratko opisal osnovne pojme povezav bank kot so prevzem, združitev ter pripojitev. Vse te oblike pa lahko razčlenimo na prijazne ali sovražne oblike povezav. Seveda je to odvisno od ciljnega podjetja, kako se bo odzvalo na prevzem ali katero koli drugo obliko povezave. Kadar gre za sovražne prevzeme je dobro, da ciljno podjetje pozna vse vrste mehanizmov, s katerimi se lahko ustrezno ubrani takšnega napada. Obrambne mehanizme delimo na tiste, ki jih podjetja pripravijo in izvajajo že v času pred neposredno grožnjo prevzema, to so t.i. (pasivni obrambni ukrepi) in na skupino aktivnosti, ki jih podjetja uporabljajo kot ogovor na konkretne poskuse prevzemov to pa so t.i. (aktivni obrambni ukrepi). V nadaljevanju sem predstavil vrste in oblike prevzemov, ki so zelo pomembni, saj se morajo podjetja pravilno odločiti kakšen prevzem hočejo izvesti in seveda, na kakšen način. Nato sem podrobneje opredelil vrste prevzemov, ki jih delimo v štiri skupine, glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in glede dejavnosti podjetja v povezavi. In sicer poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongenerične prevzeme. Vsakemu izmed le-teh sem dodal še konkretne primere. V glavnem in zadnjem delu naloge pa sem opisal motive za prevzeme in združitve bank. Motivi, ki jih avtorji najbolj izpostavljajo so: • X-učinkovitost • Ekonomije povezanosti • Rast in diverzifikacija • Podcenjenost bank • Prevelik, da bi propadel • Tržna moč • Ekonomija obsega • Osebnostni motivi • Davčni motivi Kot pa vemo je razlogov zakaj se podjetja povezujejo veliko in tako se tudi motivi razlikujejo od primera do primera. Vendar kljub temu med najpogostejše motive za prevzeme sodijo povečanje tržnega deleža, doseganje ekonomij obsega in vstop na nove trge. Za zaključek bi lahko dejal, da so po mojem mnenju prevzemi in združitve v večini primerov zelo koristni tako za podjetja kakor tudi zaposlene, seveda kadar sledijo motivom podjetja in ne osebnim željam managerjev.
Keywords: Ključne besede: prevzem, združitev, pripojitev, prijazni in sovražni prevzem, (horizontalni, vertikalni, konglomeratni, kongenerični) prevzemi, oblike prevzemov, motivi za prevzeme.
Published: 18.11.2010; Views: 2268; Downloads: 319
.pdf Full text (446,37 KB)

6.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE PODJETIJ NA PRIMERU PREVZEMA MERKURJA S STRANI MERCATORJA
Mateja Titan, 2010, final seminar paper

Abstract: Zaradi globalizacije so prevzemi postali del vsakdanje poslovne prakse. Večina teorij predvideva pozitivne učinke, saj se poveča učinkovitost poslovanja podjetja, doseže sinergija v ekonomiji obsega, kar je posledica novih kombinacij prej ločenih podjetij ali zmanjševanja stroškov. Prevzemno podjetje pridobi določen delež lastninskih pravic (delež delnic) v prevzetem podjetju, kar mu zagotavlja kontrolni delež za odločilno vplivanje na poslovanje prevzetega podjetja. Katerokoli obliko prevzema je mogoče opraviti s plačili v denarju, z zadolžitvijo podjetja, z zamenjavo za delnice ali druge vrednostne papirje. O združitvi podjetij govorimo, kadar iz dveh ali več podjetij nastane eno samo. Izvedena mora biti v skladu z obstoječo zakonodajo. Znotraj združitev ločimo spojitve in pripojitve. Po uspešno opravljenem prevzemu po navadi pride tudi do združitve podjetij. Prevzemi in združitve vselej prinašajo spremembe in drugačne pristope k opravljanju nalog in doseganju skupnih ciljev. Prevzem mora biti ekonomsko upravičen, torej morata biti prevzemno in prevzeto podjetje po prevzemu vredni več kot vsako posamezno pred prevzemom. Glavna slabost združitev je samodejen prevzem vseh znanih in neznanih obveznosti prevzetega podjetja. Za uspešne združitve in prevzeme podjetij je potrebno narediti podroben poslovni načrt, oceniti vse elemente tržne, proizvodne, organizacijske in kadrovske narave, ki vplivajo na pričakovane donose in vrednost podjetja. Če bi Mercator prevzel Merkur, bi ta združitev podjetij prinesla precej priložnosti, ki bi še povečale pozitiven učinek prevzema. Mercator bi lahko dosegel svoj strateški cilj in postal največji trgovec v jugovzhodni Evropi. Hitrejša rast v podjetju bi prinesla boljše poslovne rezultate, trgovsko mrežo bi lahko posodabljali, vodenje strateške poslovne politike bi bilo lažje in dolgoročno bi se lahko maksimirala vrednost podjetja. Finančno in poslovno okrepljeni Mercator bi lahko še agresivneje nastopal na sedanjih in novih trgih s celovito zaključenim prodajnim programom. S skupnim nastopom na prodajnih trgih bi se zmanjšali stroški in povečala učinkovitost. Zmanjševalo bi se tudi poslovno tveganje. Z razširitvijo trgovske mreže, z novimi površinami in s skupnim nastopom novega podjetja na prodajnih trgih bi imeli koristi tudi potrošniki.
Keywords: ciljno podjetje, ponudba za porevzem, prevzem, pripojitev, združitev, spojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi
Published: 16.11.2010; Views: 5222; Downloads: 738
.pdf Full text (271,43 KB)

7.
OBRAMBNI MEHANIZMI PRED PREVZEMI
Nejc Jurko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil obrambne mehanizme pred prevzemi. Zaradi celovitega pogleda na obrambne mehanizme sem v prvem delu predstavil vrste prevzemov, razloge zaradi katerih do njih prihaja in razmejitve med prevzemi, združitvami in pripojitvami. Med glavne oblike prevzemov štejemo združitve, prevzeme z odkupom delnic, prevzem z odkupom premoženja. Posebno kategorijo tvorijo managerski prevzemi (MBO) in prevzemi z zadolžitvijo (LBO), sem prištevamo še prevzeme s pooblastili za zastopanje (proxyfighte). Pred natančnejšim opisom obrambnih mehanizmov pred prevzemi sem le-te razmejil še na prijateljske in sovražne, obrambni mehanizmi se uporabljajo pri sovražnih prevzemih. Med obrambnimi mehanizmi ločimo preventivne in kurativne mehanizme. Več poudarka smo namenili preventivnim mehanizmom, saj so le-ti neposredno vezani na zakonodajo, ki jih omejuje, pri kurativnih obrambnih mehanizmih gre predvsem za prepričevanje obstoječih delničarjev naj delnic ne prodajo in iskanje boljšega ponudnika. Preventivne obrambne mehanizme smo razdelili na štiri večje skupine, to so: spremembe organizacijske strukture, spremembe kapitalske strukture, spremembe premoženjskega stanja podjetja in zlate delnice. Glavne omejitve pri uporabi obrambnih mehanizmov predstavlja zakonodaja, zato smo preučili slovensko in evropsko zakonodajo na tem področju. V Sloveniji prevzemno zakonodajo smiselno sestavljata zakon o prevzemih in zakon o gospodarskih družbah, medtem ko je Evropska unija to področje uredila s trinajsto direktivo o prevzemih in prevzemnih ponudbah. Kot zadnje poglavje je predstavljen primer prevzema volkswagna s strani Porscheja, ki je nekaj časa visel v zraku zaradi zlate delnice, ki jo je imela dežela Spodnja Saška v družbi Volkswagen in zaradi nemškega zakona o volkswagnu, ki je dajal državi oz. deželi nesorazmerno število članov v nadzornem svetu glede na udeležbo v kapitalu. Sodba sodišča Evropskih skupnosti je Nemčiji zapovedala, da mora sporni zakon umakniti in s tem posledično dovoliti prevzem Volkswagna.
Keywords: : prevzem, združitev, pripojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi, MBO, LBO, obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi, preventivni obrambni mehanizmi, zlata delnica, Zakon o prevzemih (ZPre), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), 13. direktiva, Volkswagen
Published: 24.09.2009; Views: 3263; Downloads: 634
.pdf Full text (407,28 KB)

8.
PRIPOJITEV DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO K DELNIŠKI DRUŽBI
Aleksandra Lovrić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se v današnjih turbulentnih gospodarskih razmerah soočajo s spremembami in so se jim prisiljena prilagajati. Združitve in prevzemi podjetij so le del tega dogajanja. Obravnavali bomo združitev dveh kapitalskih družb. Zakon o gospodarskih družbah obravnava združitev družb kot obliko materialnih (prenosnih) statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, da so povezane s prehodom (prenosom) celotnega premoženja oziroma določenega dela na družbo, ki omenjeno družbo prevzema. Bistvo naloge je posvečeno pripojitvi, kot obliki združitve dveh kapitalskih družb, z vidika malega podjetnika, ki se zaradi razmer na trgu pripaja k večji in uspešnejši družbi in mu pripojitev predstavlja rešitev podjetja, premoženja in zaposlenih v podjetju. Pripojitev bomo obravnavali s pravnega in organizacijskega vidika, davčni vidik je v nalogi predstavljen samo mimogrede. Poseben poudarek bo na pravicah delavcev v primeru pripojitve. Predstavljen bo celoten postopek pripojitve družbe z omejeno odgovornostjo k delniški družbi s primeri vezanimi na pripojitev.
Keywords: - pripojitev - družba z omejeno odgovornostjo - delniška družba - delavec - prenehanje poslovanja
Published: 17.07.2009; Views: 5325; Downloads: 594
.pdf Full text (382,11 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica