Search the digital library catalog

Abstract: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Keywords: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 1121; Downloads: 347
Full text (4,16 MB)

Abstract: Zavzetost in pripadnost zaposlenih sta ključ za dolgoročno uspešnost organizacije. Zaposleni, ki so zavzeti in pripadni, s svojo energijo, entuziazmom, voljo in motivacijo vplivajo na višjo produktivnost, zaradi česar so poslovni izidi organizacije boljši. Zato se organizacije morajo zavedati pomena zavzetih in pripadnih zaposlenih ter si prizadevati za zviševanje stopnje zavzetosti in pripadnosti, kajti s tem lahko ustvarjajo konkurenčne prednosti. V diplomskem projektu smo zato raziskovali vpliv zavzetosti in pripadnosti zaposlenih na poslovno uspešnost organizacije.Z raziskovanjem zavzetosti in pripadnosti smo v teoretičnem delu najprej opredelili omenjena konstrukta ter ju povezali z dejavniki, s katerimi sta posredno povezana in imajo prav tako pozitiven vpliv na organizacijsko uspešnost. Predstavili smo tudi dva najbolj znana vprašalnika za merjenje zavzetosti zaposlenih in sicer Gallupov ter UWES vprašalnik. V projektu smo zajeli v povezavi s pripadnostjo zaposlenih, stopnje pripadnosti ter model treh komponent. Predvsem smo predstavili pozitivne učinke zavzetih in pripadnih zaposlenih za organizacije. V empiričnem delu diplomskega projekta smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali stopnjo zavzetosti in pripadnosti zaposlenih v izbrani organizaciji in to stopnjo povezali s poslovno uspešnostjo organizacije, kjer smo ugotovili, da organizacija kljub temu, da ima nezavzete in nepripadne zaposlene poslovno uspešna, vprašanje je le, kako dolgo.
Keywords: zavzetost zaposlenih, pripadnost zaposlenih, merjenje zavzetosti, stopnje pripadnosti, model treh komponent, uspešnost organizacije
Published in DKUM: 28.09.2020; Views: 1422; Downloads: 410
Full text (1,20 MB)

Abstract: Hitro spreminjajoče socialno okolje vedno bolj poudarja storitev "možganov". Ti za kupce skrbijo s svojo prijaznostjo, intelektualnostjo in so jim na razpolago ter v pomoč, zato nas je zanimalo, kateri so pozitivni in negativni dejavniki, ki vplivajo na gostoljubnost hostes v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Vodje v Lutkovnem gledališču Ljubljana so se v preteklosti spraševale, kaj je tisto, kar zaposlenega na tem delovnem mestu spodbuja k večji gostoljubnosti, in kaj je tisto, kar njihovemu gostoljubju znižuje vrednost pomembnosti. Organizacije danes zaradi vedno večje konkurenčnosti na trgu prodajnih storitev, ki zahtevajo interakcijo s kupci, velik pomen pripisujejo gostoljubju. Gostoljubje je eden tistih dejavnikov, ki vpliva na organizacijo, ali bo ta s svojo storitvijo kupca zadržala in ga privabila k ponovnemu nakupu ali pa ga bo od tega popolnoma odvrnila, zato je pomembno, da poznamo ključne dejavnike, ki vplivajo na gostoljubje zaposlenih. Oseba, ki je bila s storitvijo zadovoljna, bo svojo pozitivno besedo širila naprej, prav tako lahko pozitiven vtis podjetju prinese nove potencialne zaposlene. Na gostoljubje zaposlenih vplivajo številni dejavniki, katere morajo vodje zaposlenih in celotna organizacija dobro poznati, saj se le tako lahko na tem področju izboljšujejo in posledično ohranjajo svoj kader ter zagotavljajo konkurenčnost. Zaposleni v organizacijah potrebujejo veliko pozornosti za izboljšanje morebitnih dejavnikov, ki vplivajo na gostoljubje. Raziskavo smo izvedli v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer smo anketirali hostese in hostesnike, delo v hostesni službi pa opravljajo študenti in upokojenci. S pomočjo že validiranih vprašalnikov smo izdelali samostojni vprašalnik, ki smo ga preko spletne povezave posredovali vsakemu posamezniku. Za merjenje psihološkega opolnomočenja smo uporabili PEQ – Spreitzerjev vprašalnik, za merjenje organizacijske pripadnosti smo uporabili Allen in Meyerjev – OCQ, prav tako smo uporabili Spectorjev – JSS vprašalnik o zadovoljstvu z delom in vprašalnik HELS, povzet po Chu in Murrmannu, ki meri čustveno lestvico gostoljubnosti. Z anketo smo ugotavljali, kateri dejavniki gostoljubja so po mnenju hostes bistveni. V raziskavo smo vključili nekdanjo in sedanjo vodjo hostes. S pomočjo primerjalne analize intervjujev, pretekle in sedanje vodje hostes in hostesnikov v Lutkovnem gledališču Ljubljana, smo naše hipoteze in raziskovalna vprašanja lahko primerjali in podkrepili. Tako smo pridobili konkreten vpogled v njuno stališče glede na vpliv dejavnikov gostoljubja hostes v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Ugotovili smo, kateri so pozitivni in negativni dejavniki, ki vplivajo na gostoljubje hostes. Hostese in hostesniki med dejavniki gostoljubja najbolje vrednotijo pozdrav obiskovalca z nasmehom in vzpostavitev očesnega stika. Prav tako smo ugotovili, da so si podana mnenja v intervjujih podobna, vendar kljub temu ostaja bistvena razlika v načinu vodenja. Pretekla vodja hostes je veliko pozornosti namenjala hostesam in hostesnikom ter njihovi vključenosti v samo gledališče, medtem ko je sedanja vodja bistveno bolj usmerjena v dodatna izobraževanja in pogovore. Podali smo tudi konkretne rešitve za izboljšanje gostoljubja hostes in hostesnikov v Lutkovnem gledališču Ljubljana, katere bi z implementacijo v proces dela prinesle boljše rezultate, raven gostoljubja v gledališču bi dvignile na povsem nov, zavidljiv nivo in tako ohranile visoko konkurenčnost pred drugimi gledališči. Med predlogi, ki bi po mnenju vprašanih pozitivno prispevali h gostoljubnosti hostes, so dodatna izobraževanja, večja vključenost hostes in hostesnikov v sam proces delovanja Lutkovnega gledališča Ljubljana, merjenje zadovoljstva hostes in hostesnikov itd.
Keywords: gostoljubje, dejavniki gostoljubja, hostesa/hostesnik, organizacijska pripadnost, upokojenci
Published in DKUM: 17.06.2020; Views: 1158; Downloads: 178
Full text (1,32 MB)

Abstract: Raziskave o zavzetosti dokazujejo, da zavzetost zaposlenega močno vpliva na njegovo produktivnost. Zavzeti zaposleni razvijajo svoje potenciale in gradijo dobre medsebojne odnose, zato so takšni zaposleni največje bogastvo za organizacijo. Na drugi strani nezavzeti zaposleni le pasivno opazujejo dogajanje, ne delajo ne v škodo in ne v dobro podjetja in poskušajo neizstopati iz povprečja. Največjo škodo za podjetje predstavljajo aktivno nezavzeti zaposleni, ki negativno vplivajo na produktivnost podjetja, hkrati pa namerno zavirajo razvoj ostalih zaposlenih. Zvestobe oz. zavzetosti organizacije ne morejo ukazati ali je zahtevati. Pomembno je, da poskrbijo za dobro vodenje, kar pomeni, da ima vodja z zaposlenimi dober odnos, jasno komunikacijo, hkrati pa jim omogoča nenehno rast in razvoj. V magistrskem delu želimo ugotoviti stopnjo zavzetosti zaposlenih v Podjetju X. Sestavljeno je iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu najprej opredelimo in razčlenimo pojem zavzetosti, nato predstavimo ovire do večje zavzetosti in podamo priporočila, kako ovire odstraniti in povečati zavzetost zaposlenih. V nadaljevanju opišemo glavne komponente zavzetosti. Med omenjene spadajo motivacija, zadovoljstvo, organizacijska klima, komunikacija med zaposlenimi, organizacijska pripadnost in kot zelo pomembna komponenta tudi vpliv vodenja na zavzetost zaposlenih. Ni dovolj, da je prisoten samo en dejavnik, ampak vsi skupaj predstavljajo pomembno vlogo in vpliv na stopnjo zavzetosti zaposlenih. Opišemo tudi merske inštrumente, s katerimi lahko pridemo do odgovora o stopnji zavzetosti, prav tako predstavimo tudi intervence na organizacijskem in individualnem nivoju. V empiričnem delu predstavimo raziskavo in njene rezultate. Raziskava je bila opravljena v Podjetju X, v njej je sodelovalo 20 zaposlenih. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na zavzetost zaposlenih, kakšen je vpliv vodij na zaposlene in najpomembneje, ugotoviti, kakšna je stopnja zavzetosti zaposlenih v Podjetju X. Z rezultati smo prišli do ugotovitve, da je večina zaposlenih nezavzetih.
Keywords: zavzetost zaposlenih, zaposleni, vodenje, pripadnost, uspešnost organizacije
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 2048; Downloads: 493
Full text (1,03 MB)

Abstract: Delodajalci se v obdobju gospodarske rasti in hitrih sprememb v poslovnem okolju srečujejo z povečano fluktuacijo in težavami pri pridobivanju novih kadrov. V tem času je še toliko bolj pomembno, da podjetja kader, ki ga pridobijo, ohranijo v podjetju, usposabljajo in razvijajo. Vodje se tako morajo zavedati pomena zavzetih in pripadnih zaposlenih, ki s svojo vnemo, prisotnostjo in trudom skrbijo za uspešen razvoj in rast podjetja. Tudi podjetje Domel se v zadnjem času srečuje s podobnimi težavami. Menimo, da pri tem ključno vlogo igrajo vodstvo podjetja, nadrejeni in kadrovski oddelek, saj s pravilno selekcijo kadrov lahko pripomore k iskanju zaposlenih, ki izkazujejo skupne vrednote s podjetjem, ter iščejo varno zaposlitev. Pripomore lahko tudi k povečanju usposabljanj in izobraževanj, saj so anketiranci izpostavili pomanjkanje le-teh. Kot smo že omenili je stanje na trgu dela tako, da je ponudba večja od povpraševanja, zato ljudje zaradi večje izbire iščejo delodajalca, pri katerem bodo prejemali dobro plačilo, kjer bodo imeli priložnosti za osebno rast in napredovanje, ter dobre odnose s sodelavci in nadrejenimi. Nadrejeni bi morali poskrbeti, da z zaposlenimi komunicirajo, jih učijo, jim dajejo pohvale za dobro opravljeno delo, ter jim dajejo ustrezne možnosti za razvoj in napredek. Zaradi povečanega obsega dela so nadrejeni tudi zelo obremenjeni, tako da pogosto primanjkuje časa, da bi se posvetili zaposlenim. Na podlagi ankete, smo ugotavljali stopnjo zavzetosti anketirancev v dveh poslovnih enotah. Stopnja zavzetosti nas je zanimala predvsem iz razloga, ali imajo anketiranci za delo ustrezna sredstva, kakšni so odnosi med sodelavci in nadrejenimi, v kolikšni meri nadrejeni spodbujajo zaposlene za dobro opravljanje dela in nenazadnje, ali so anketiranci mnenja, da imajo v podjetju dovolj možnosti za osebno rast in napredovanje. S pomočjo ankete smo merili stopnjo organizacijske pripadnosti v obeh oddelkih. Razlog za merjenje le-te je bil v povezavi s stalnostjo zaposlenih v podjetju, saj ima podjetje v obeh poslovnih enotah težave z odhajanjem zaposlenih in težave pri iskanju novega kadra. Na podlagi analize rezultatov ankete smo ugotovili srednje stopnje vseh treh vrst pripadnosti.
Keywords: pripadnost, zavzetost, Domel, d.o.o.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1639; Downloads: 180
Full text (1,14 MB)