| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 396
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Organizacija, delovanje in usposabljanje specialnih policijskih enot po svetu
Matej Vogrinčič, 2020, master's thesis

Abstract: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem in njegov pomen, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizma. Predstavljena sta tudi pojma terorizem in antiterorizem, ki na prvi pogled delujeta ista, vendar pa sta si po dejavnosti različna. Kot napoveduje že naslov magistrske naloge, pa so osrednja tema specialne policijske enote, za katere so podrobneje opisani organizacija, delovanje ter usposabljanje; opisali smo 11 specialnih policijskih enot po vsem svetu: ameriške enote Green Berets, NAVY SEALs ter RANGERS, poljsko specialno policijsko enoto Grom, rusko specialno policijsko enoto Alpha Group, češko specialno policijsko enoto URNA, izraelsko specialno policijsko enoto Sayeret Matkal, izraelsko specialno policijsko enoto Shayetet, špansko specialno policijsko enoto Grupos de Operaciones Especiales (v nadaljevanju GEO), indijsko specialno policijsko enoto Marcos in slovensko enoto Rdeči panterji. Enote smo opisali tako, da smo pri vsaki na začetku najprej opisali kratko zgodovino in njen nastanek, nato pa še tri prej omenjene ključne teme – organizacijo, delovanje in usposabljanje. Za zaključek smo vseh deset tujih specialnih policijskih enot primerjali s slovensko specialno policijsko enoto Rdečimi panterji. Na podlagi vseh ugotovitev, do katerih smo prišli preko kvalitativnega raziskovanja obstoječe literature, smo ovrgli vse na začetku zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so si enote po svetu precej različne, tako po sami organizaciji, kot tudi po delovanju in usposabljanju. Slovenska specialna policijska enota je kljub maloštevilnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam po vsem svetu. Kljub raznolikosti med enotami, pa imajo vse enote skupni cilj – boj proti terorizmu.
Keywords: policija, specialne policijske enote, Rdeči panterji, terorizem, boj proti terorizmu, protiteroristične enote, primerjave, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 242; Downloads: 71
.pdf Full text (1,44 MB)

2.
Primerjava nekaterih morfoloških in fizioloških značilnosti specialne enote slovenske policije in ameriške specialne enote S.W.A.T.
Jožef Šimenko, Milan Čoh, Branko Škof, Bojan Zorec, Radoje Milić, 2014, short scientific article

Abstract: Namen prispevka: Predstaviti morfološke značilnosti specialne enote slovenske policije in jih primerjati s specialno enoto ameriške policije Special Weapons and Tactics (S.W.A.T.). Metode: V raziskavi je sodelovalo 17 policistov specialne enote Generalne policijske uprave. Izmerili smo sledeče spremenljivke: telesno težo (AT), telesno višino (AV), indeks telesne teže (BMI, kg/m2), pusto telesno maso (LBM, kg), delež maščobne mase (%), delež absolutne maščobne mase (kg) in maksimalno aerobno kapaciteto (VO2max, ml/kg/min). Podatke smo primerjali z raziskavo, ki jo je opravil Dawes (2011) na pripadnikih specialne enote S.W.A.T. Ugotovitve: Pripadniki specialne enote slovenske policije so značilno mlajši (ASdiff 6,49 leta, 95 % CI 2,62–10,38), lažji (ASdiff 10,57 kg, 95 % CI 4,03–17,11), imajo manjši indeks telesne mase (ASdiff 3,87 kg/m2, 95 % CI 2,24–5,50) in premorejo večjo maksimalno aerobno kapaciteto (ASdiff 12,54 ml/kg/min, 95 % CI 10,67–14,41) od specialne enote S.W.A.T. Pomembno se razlikujejo v maksimalni aerobni kapaciteti (SLO 57,9 ± 3,35 ml/kg/min; S.W.A.T. 45,36 ± 1,72 ml/kg/min), katera je pri pripadnikih specialne enote slovenske policije v povprečju večja za 12,54 ml/ kg/min. Ta rezultat nakazuje na kakovostnejšo telesno pripravljenost slovenskih pripadnikov specialne enote. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi, ki jo je opravil Dawes (2011), so podatek za VO2max pridobili s posredno oceno rezultata teka na 1,5 milje po normativih, ki jih predstavlja Cooper Single Fitness Norms (CSFN). Pomembno omejitev predstavlja tudi zaposlitvena struktura specialnih enot, saj so naši pripadniki polno zaposleni v svoji enoti, enota, s katero smo primerjali podatke, pa nima statusa polno zaposlene specialne enote. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje strokovnih člankov na temo morfologije in predvsem telesne pripravljenosti specialnih enot policije. Praktična uporabnost: Rezultati in primerjave potrjujejo ustreznost selekcijskega postopka in kinezioloških programov, ki jih uporabljajo poveljujoči v specialni enoti slovenske policije in so povsem primerljivi, v nekaterih kazalcih celo boljši, z/od programov tujih specialnih policijskih enot. Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultati študije nakazujejo odlično telesno pripravljenost pripadnikov slovenske specialne enote v primerjavi s pripadniki tujih specialnih enot. Ti predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave in predstavljajo splošen opis stanja pripadnikov specialne enote slovenske policije.
Keywords: morfologija, fiziološke značilnosti, policija, specialne enote, primerjave, Slovenija, Združene države Amerike
Published: 29.04.2020; Views: 249; Downloads: 35
.pdf Full text (342,14 KB)
This document has many files! More...

3.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti davčnega organa po metodi benchmarking
Sanja Krautberger, 2018, master's thesis

Abstract: Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje. Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave. Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo. Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj. Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.
Keywords: benchmarking, davčni organ, orodje za merjenje, merjenje učinkovitost in uspešnosti, strategije, primerjave, učenje od najboljših praks, upravljanje učinkovitosti.
Published: 20.12.2018; Views: 567; Downloads: 70
.pdf Full text (2,28 MB)

4.
Fizična pripravljenost policista v primerjavi s fizično pripravljenostjo vojaka
Sara Ajdnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo dve največji varnostni državni instituciji, policijo in vojsko. V slednjih so zaposlene osebe, ki varujejo javni red in mir. Od njih se pričakuje odlična psiho-fizična pripravljenost, saj so oni tisti, ki branijo državo ter njene državljane. Zanimalo nas je, koliko časa dejansko vložijo v svoj razvoj, ter koliko k temu prispevajo institucije, v katerih so zaposleni. Z kvalitativno analizo smo ugotavljali, koliko in če sploh se posvečajo športnim dejavnostim, zaradi katerih lahko ohranjajo svojo fizično kondicijo. Raziskali smo tudi, kdo ima možnost do fizične dejavnosti med službo, ki bi jim glede na ostre kriterije pred vstopom v vojsko ali policijo morala biti omogočena ter vzdrževana tudi ko so že enkrat v delovnem razmerju. Na policijskih upravah potekajo usposabljanja za policiste Posebne policijske enote, policiste v streljanju in vadba samoobrambe. Vsakemu udeležencu pripada osem ur usposabljanja mesečno in sicer, tri ure za teoretično izpopolnjevanje ter pet ur za praktični postopek in samoobrambo. V sodelovanju s fakulteto za šport je Generalna policijska uprava predpisala program za spremljanje psihofizičnega stanja policistov. Program obsega vsebine iz področja policijskih pooblastil, praktičnih postopkov s samoobrambo, ravnanje in streljanje z orožjem, ter psihofizične zmožnosti (Podlogar, 2014). Rezultati so pokazali, da policija svojim pripadnikom omogoča telesno aktivnost, vendar v zelo omejeni količini. Medtem pa pripadniki vojske vsakodnevno izvajajo razne fizične aktivnosti, njihova pripravljenost pa se meri enkrat letno na preizkusu gibalnih sposobnosti. Vsak vojak je ocenjen, če se med njimi najde kakšen, ki opravi preizkus dve leti zaporedoma z najnižjo oceno, je ta potencialen kandidat za prekinitev delovnega razmerja. Vojska skrbi, da so njeni pripadniki odlično fizično in psihično pripravljeni. Glede na ugotovljeno, je zelo zanimivo dejstvo to, da so psihofizični kriteriji za sprejem policista na akademijo precej težji od psihofizičnih kriterijev za sprejem vojaka na usposabljanje.
Keywords: policija, policisti, vojska, vojaki, fizična pripravljenost, uposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Published: 18.05.2018; Views: 1213; Downloads: 248
.pdf Full text (665,38 KB)

5.
Lovsko čuvajska [!] služba - primerjava z ureditvijo v državah EU
Jan Marolt, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Lovski čuvaji imajo pomembno vlogo pri varovanju okolja in vseh prosto živečih živali, ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah Evropske unije. V diplomskem delu smo proučevali slovensko lovsko čuvajsko službo in lovsko čuvajske službe v državah Evropske unije in jih primerjali z njihovo ureditvijo. Diplomsko delo predstavlja pomen lovsko čuvajske službe za okolje, kako se je služba razvijala v zgodovini, njene naloge in pristojnosti, pooblastila, nadzor, s kom sodelujejo, izpit in izobraževanje, pogoje, pogodbe, izjave (prisega). Opisali smo lovsko čuvajske službe držav članic Evropske unije. Izbrali smo države Hrvaška, Velika Britanija (Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska), Nemčija, Avstrija in Švica. Pri njih smo opisali najpomembnejše značilnosti, kot so: izobraževanje, naloge, pogoji, pogodbe, kdo, kako lahko postane lovski čuvaj. Ugotavljali smo, kakšne so razlike med slovensko lovsko čuvajsko službo in lovsko čuvajsko službo Hrvaške, Velike Britanije, Nemčije, Avstrije in Švice. Vsako državo posebej smo primerjali z našo in iskali razlike. Manjše razlike smo zapisali, vendar jih nismo tako podrobneje opisali kot velike razlike, po katerih so se lovsko čuvajske službe najbolj razlikovale. Ugotovili smo, da se lovsko čuvajske službe med seboj razlikujejo. S Hrvati nimamo ravno velikih razlik, z Britanci se razlikujemo na veliko področjih, z Nemci, Avstrijci in Švicarji pa se večinoma razlikujemo pri pooblastilih. Skupna razlika vseh pa je v organiziranosti glede dela na lovsko upravljavskih območjih in njihovega plačila ter minimalne strokovne izobrazbe lovskih čuvajev. Predlagamo, da bi določili oziroma se dogovorili o poštenem plačilu lovskih čuvajev, določili minimalno strokovno izobrazbo lovskih čuvajev in da bi razvili lovski čuvaji obveščevalno povezovalno mrežo.
Keywords: lovstvo, lovske organizacije, lovskočuvajska služba, lovski čuvaji, pooblastila, EU, Evropska unija, primerjave, diplomske naloge
Published: 22.11.2017; Views: 1028; Downloads: 95
.pdf Full text (676,41 KB)

6.
Načini prenosa in prevoza gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk z mednarodno primerjavo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Daša Klobučar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno predvsem predstavitvi normativne ureditve varovanja prevoza gotovine in drugih vrednostnih pošiljk med dvema državama članicama Evropske unije (EU), Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. V diplomskem delu je bila povzeta tako dejavnost zasebnega varovanja kot tudi nadzor s strani pristojnih državnih organov, s katerim se dviga standard varnosti pri opravljanju prevozov in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk. S samo primerjavo in pregledom sprememb zakonodaje tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Hrvaški smo pokazali, da se obe spreminjata v skladu s smernicami in trendi, ki so na trgu. Pri pregledu in analizi predpostavk smo zastavili vprašanje, kako se razlikuje normativna ureditev v teh dveh državah članicah EU. Težišče celotne naloge je bilo normativni ureditvi in, zakonih o zasebnem varovanju v Republiki Sloveniji ter Republiki Hrvaški. Neposredna primerjava podzakonskih predpisov v obeh obravnavanih državah je pokazala nekatere skupne stične točke in nekatera razhajanja. Cilj diplomskega dela je bil potrditi oz. ovreči zastavljene hipoteze, ki opredeljujejo normativno dejavnost, urejenost in varnost področja varovanja prevozov gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk. Pri izvajanju prevozov gotovine in drugih vrednostnih pošiljk, upoštevajoč relevantne dejavnike, ki vplivajo na varen prenos in prevoz gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, je prisotnih več standardov, ki imajo namen zagotoviti preglednost vseh postopkov in varnost varnostnega osebja ter varno dostavo varovanih pošiljk naročnikom. Iz ugotovitev lahko zaključimo, da so v Republiki Sloveniji postavljeni temelji, ki zagotavljajo visok nivo varnostnih standardov, ki pa je bil s sprejetjem novega pravilnika o načinu prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk le še izboljšan.

Keywords: zasebno varovanje, prevoz denarja, prevoz vrednostnih pošiljk, primerjave, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published: 13.11.2017; Views: 900; Downloads: 160
.pdf Full text (667,43 KB)

7.
Analiza modelov nadzora nad policijskimi organizacijami
Asja Babič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Od oblike (organizacije) nadzorstvenega modela je odvisna učinkovitost preprečevanja in reševanja zlorab uradnih položajev pri opravljanju policijske dejavnosti. V zahodnem delu sveta so se modeli razvili na podlagi anglosaškega sistema (denimo v Veliki Britaniji) ali kontinentalnega (ta sistem se je uveljavil tudi pri nas). Razlike med njimi se kažejo v pooblastilih, pristojnih nadzorstvenih organih, njihovi hierarhični strukturi in poteku dela. Nadzorstveni organi pa se po svoji sestavi razlikujejo tudi med posameznimi državami. V Sloveniji ima velik pomen interni nadzorstveni model, medtem ko je v Veliki Britaniji v preteklosti imela veliko vlogo lokalna skupnost, kjer je zdaj za nadzor policije pristojen inšpektorat Her Majesty's Inspectorate of Constabulary. Veliko več podobnosti pa je opaziti v državah nekdanje Jugoslavije, in sicer v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem. Med institucijami pluralne policijske dejavnosti je pri zagotavljanju notranje varnosti v Sloveniji najpomembnejša policija, ki je pod močnim nadzorstvom Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Izsledki diplomske naloge kažejo, da je nadzorstvo nad subjekti notranje varnosti urejeno sistematično, vendar bi bilo zaradi pluralizacije policijske dejavnosti in zagotavljanja večje preglednosti nad delom in kršitvami smiselno uvesti osrednji (neodvisni in enoten) nadzorstveni organ.
Keywords: policija, policijske organizacije, nadzorovanje, pluralne policijske dejavnosti, primerjave, Slovenija, Velika Britanija, diplomske naloge
Published: 06.11.2017; Views: 667; Downloads: 102
.pdf Full text (350,86 KB)

8.
Usposabljanje, delovanje in organizacija nekaterih specialnih policijskih enot
Matej Vogrinčič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem, pomen besede terorizem, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizem. Podrobneje je predstavljenih pet najbogatejših terorističnih skupin po svetu, kako delujejo, letni proračuni in kakšni so njihovi cilji. Opisana sta dva na pogled ista, vendar po dejavnosti različna pojma – antiterorizem in protiterorizem. Glavna tema pa je usposabljanje, delovanje in organizacija nekaterih specialnih policijskih enot. V tem poglavju je opisanih 7 specialnih policijskih enot po svetu: ameriška enota Delta Force, avstrijska enota Einsatzkommando Cobra (v nadaljevanju EKO Cobra), britanska enota Special Air Service (v nadaljevanju SAS), francoska enota Recherche, Assistance, Intervention et Discussion (v nadaljevanju RAID), nemška enota Grenzschutzgruppe 9 (v nadaljevanju GSG 9), pakistanska enota Special Services Group (v nadaljevanju SSG) in slovenska enota Rdeči panterji. Specialne policijske enote so predstavljene tako, da so najprej splošno opisane, nato pa je poudarek na samem usposabljanju, delovanju in organizaciji posamezne enote. V nadaljevanju so preostale specialne policijske enote primerjane s specialno enoto slovenske policije (v nadaljevanju SE) Rdeči panterji. Končujemo s potrditvijo oziroma zavrženjem na začetku zastavljenih hipotez. Ugotovljeno je bilo, da si enote niso zelo različne, kar se tiče same strukture in usposabljanja. Slovenska specialna policijska enota je kljub majhni številčnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam. Na raznih tekmovanjih in urjenjih je slovenska specialna enota pokazala svojo kakovost ter se zlahka kosala s svetovno priznanimi enotami.
Keywords: policija, policijsko delo, specialne enote, primerjave, diplomske naloge
Published: 03.11.2017; Views: 1171; Downloads: 265
.pdf Full text (1,09 MB)

9.
Problematika radioaktivnih odpadkov - primerjava med Slovenijo in Italijo
Polonca Vodopivec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so prikazana in utemeljena področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pri čemer smo se posebej osredotočili na Slovenijo in Italijo. Pri tem nas je zanimalo predvsem skladiščenje radioaktivnih odpadkov in možne nepravilnosti, ki se pri tem pojavljajo. Vpliv nepravilnega skladiščenja je zelo negativen in uničujoč za okolje in v skrajnih primerih celo smrtno nevaren za ljudi. Ugotovitve kažejo, da se pojavlja veliko kršitev zoper upoštevanja zakonov in določb, ki veljajo glede pravilnega in varnega skladiščenja; posledično je zaradi tega veliko ekološke kriminalitete, predvsem v Italiji. Naš cilj je bil ugotoviti razlike in podobnosti med omenjenima državama glede skladiščenja, prevoza in obdelave radioaktivnih odpadkov. Za naštete stvari v Sloveniji skrbijo ARAO (Agencija za upravljanje z radioaktivnimi odpadki) in različne druge agencije, kot je Agencija za varstvo okolja, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje in človeške vire. Pri tem smo ugotovili, da v Italiji nimajo jedrskih elektrarn, saj so bile zaprte zaradi nesreče v Černobilu leta 1986. Za razliko od Italije je v Sloveniji še vedno jedrska elektrarna, in sicer v Krškem. Tam poteka skladiščenje v bazenih, ostale radioaktivne odpadke pa prepeljejo in skladiščijo v Brinju, kjer je jedrski reaktor TRIGA. Ugotovitve kažejo, da ima Italija veliko organiziranega kriminala, kjer prihaja do trgovanja in, zaradi neprimernega skladiščenja, do velike onesnaženosti okolja. V Sloveniji organiziranega kriminala v smislu trgovanja z radioaktivnimi odpadki ni, pojavljajo se sicer divja odlagališča, predvsem v osrednji Sloveniji, vendar se njihovo število z leti manjša. Nepravilno skladiščenje, prevoz in obdelava odpadkov puščajo posledice v naravi, pri ljudeh in ostalih živih organizmih, ki so lahko zelo negativne, saj radioaktivnost ostane v naravi veliko let. Ljudje lahko zbolijo za rakom in drugimi boleznimi, povezanimi z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju.
Keywords: radioaktivnost, radioaktivni odpadki, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, skladiščenje, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, primerjave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Published: 03.11.2017; Views: 806; Downloads: 104
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
Primerjava Centra za varovanje in zaščito slovenske policije s primerljivimi izbranimi enotami po svetu
Martin Urankar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljeno zakaj je varovanje državnih voditeljev in ostalih državnikov pomembno, kakšna je zgodovina nastanka enot za osebno varovanje in kaj bo sam cilj diplomskega dela. Glavna naloga je bila se osredotočiti in diplomo izdelati v okviru postavljenih hipotez. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri pojmi s področja varovanja. Nato so glede na javno dostopne podatke predstavljene službe za varovanje nekaterih pomembnih oseb in objektov izbranih držav. To so Center za varovanje in zaščito slovenske policije,kanadska Royal canadian mounted police, indijske Special protection group, President's bodyguards, National security guard in oddelek delhiške policije, izraelski Shin Bet, nigerijska State security service, novozelandski Diplomatic protection service, filipinski Presidential security group, poljski Buiro ochrony rzadu, romunski Serviciul de protectie si paza, južnokorejski Presidential security service, švedski Sakerhetspolisen, vatikanska Švicarska garda ter United states secret service in Diplomatic security service Združenih držav Amerike. Službe so pod državo v kateri delujejo opisane tako, da je najprej opisana njihova zgodovina nastanka, nato pa se je ugotavljalo pod kakšno matično telo spadajo, koliko služb ali enot za varovanje pomembni oseb v državi sploh je in katere funkcionarje varujejo. Po tem so službe za varovanje iz vseh izbranih tujih držav posamično primerjane s Centrom za varovanje in zaščito slovenske policije. Zaključek diplomske naloge vsebuje potrditve oziroma zavrnitve na začetku postavljenih hipotez. Ugotovljeno je, da službe za varovanje nekaterih pomembnih oseb in objektov različnih držav, z manjšimi odstopanji varujejo primerljive funkcionarje. Prav tako je lahko razbrano, da nimajo vse izbrane države le po eno takšno službo in, da niso razvrščene pod primerljiva matična telesa.
Keywords: policija, varovanje, osebno varovanje, Center za varovanje in zaščito, organiziranost, primerjave, diplomske naloge
Published: 27.10.2017; Views: 887; Downloads: 98
.pdf Full text (509,20 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica