| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 320
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zamenjava robnika vrat hladilnika s pomočjo MKE analize
Vid Ojsteršek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema numerično analizo robnika vrat. Podjetje Gorenje želi zaradi namena pocenitev obstoječi material robnika vrat, ABS (Akrilonitril butadien stiren), zamenjati z materialom PS (polistiren). V ta namen se je s pomočjo metode končnih elementov lociralo najbolj obremenjene dele robnika. Cilj naloge je prikazati največje napetosti in pomike ter primerjati razliko med materialoma glede na trdnost in vzdržljivost robnika vrat. V diplomskem delu sta zajeta postopka izvedbe numeričnih simulacij robnikov, čemur sledi analiza in primerjava rezultatov simulacij.
Keywords: numerična simulacija, robnik vrat, napetost, pomik, primerjava
Published in DKUM: 03.10.2022; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,96 MB)

2.
Policist motorist in reševalec motorist - primerjava dela in usposabljanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristjan Japelj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Motorno kolo, ki se uporablja za opravljanje nalog policije in nujne medicinske pomoči, močno pripomore k doseganju hitrejše odzivnosti, kar je tudi cilj obeh služb. Je torej izredno dobrodošlo vozilo v voznem parku obeh služb, ki zahteva dodatna znanja za upravljanje oz. vožnjo, posledično usposobljene zaposlene, od katerih pa terja precej večjo izpostavljenost, predvsem v času intervencijske vožnje. V diplomskem delu je predstavljeno delo policistov motoristov in delo reševalcev motoristov ter njihovo usposabljanje. V policiji motorna kolesa uporabljajo že od začetka samostojne države, medtem kot jih izvajalci nujne medicinske pomoči pri svojem delu uporabljajo dobrih 20 let. Policisti motoristi se usposabljajo v sklopu svojih enot in imajo predpisane programe izobraževanja, saj institucija deluje na državni ravni. Reševalci motoristi pa se usposabljajo v sklopu reševalnih postaj, v katerih opravljajo delo. Delovanje teh ni poenoteno na državni ravni, zato je v diplomi predstavljena reševalna postaja Ljubljana, ki je največja in najbolj obremenjena v državi, zato je najbolj primerna za vzorčni primer oz. primerjavo kot najbolj usposobljena. V obeh službah delovna mesta motoristov zasedajo tisti zaposleni, ki premorejo dodatne izkušnje, saj opravljanje nalog z motornimi kolesi zahteva več fizičnega napora, znanja in izkušenj. Obe službi sta dobro opremljeni, uporabljajo zmogljive motocikle, ki morajo biti opremljeni glede na zahteve predpisov in potrebe samega dela. Še vedno obstajajo določene pomanjkljivosti predvsem pri zaščitni opremi, saj niti v policiji niti pri izvajalcih nujne medicinske pomoči, motoristom trenutno še ne zagotavljajo telovnikov/jaken z vgrajenimi zračnimi blazinami (airbag), kar je danes popularno kot dodaten in morda za čelado najbolj ključen zaščitni element motorista.
Keywords: policist motorist, reševalec motorist, usposabljanje, primerjava dela, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.09.2022; Views: 53; Downloads: 18
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU
Anja Sekirnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021). Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213). Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021). Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Keywords: pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 109; Downloads: 34
.pdf Full text (921,80 KB)

4.
Pregled in primerjava brezobličnih sistemov za upravljanje vsebin
Ivana Držaić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali in primerjali različne brezoblične sisteme za upravljanje vsebin. V raziskavi smo se osredotočili na ceno, zahtevnost, nastavitve, delovanje podatkovne baze in potrebno raven tehničnega znanja. V namen primerjave smo na vseh brezobličnih sistemih za upravljanje vsebin pripravili enako vsebino in prikazali njen izpis. V primerjavi smo predstavili razlike in podobnosti, prav tako pa smo izpostavili največje prednosti in slabosti brezobličnih sistemov za upravljanje vsebin. Po raziskavi in primerjavi smo ugotovili, da je izpis vsebine vedno enak ne glede na to, kateri brezobličen sistem za upravljanje vsebin smo uporabili, se pa pojavljajo razlike v načinu ustvarjanja in urejanja vsebine, saj ima vsak izmed obravnavanih sistemov svoje posebnosti.
Keywords: sistem za upravljanje vsebin (CMS), brezoblični CMS, splet, analiza, primerjava
Published in DKUM: 09.08.2022; Views: 252; Downloads: 53
.pdf Full text (1,50 MB)

5.
Numerična primerjava okoljskega vpliva vozila na električni in konvencionalni pogon : diplomsko delo
Jan Pavličič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu se posvetimo numerični analizi okoljskega vpliva dveh namišljenih, na videz enakih vozil; električnega in konvencionalnega. Zanima nas, kateri pogon je okolju bolj prijazen in kolikšna je dejanska razlika med onesnaževanjem teh vozil. Najprej smo pripravili teoretično podlago za numerično simulacijo, ki smo jo kasneje izvedli. Pripravili smo namišljen vozni cikel, po katerem smo simulirali vožnjo obeh modelov vozil. Rezultate smo primerjali med seboj in ugotovili, da je električno vozilo res čistejše od konvencionalnega, vendar je razlika veliko manjša, kot smo na začetku predpostavili.
Keywords: električno vozilo, konvencionalno vozilo, numerična primerjava, okoljski vpliv vozil
Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 96; Downloads: 33
.pdf Full text (3,11 MB)

6.
Celovita primerjava vodilnih distribucij operacijskega sistema Linux : diplomsko delo
Jožef Ribič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljenih in primerjanih deset vodilnih distribucij operacijskega sistema Linux. V teoretičnemu delu je sprva predstavljen operacijski sistem Linux ter vsaka distribucija, nato pa so med seboj primerjane. V drugem delu diplomskega dela je izveden eksperiment, ki vključuje namestitev vseh izbranih distribucij. V sklopu eksperimenta je izmerjen čas namestitve in poraba sistemskih virov. Na distribucije smo namestili programsko orodje za testiranje ter opravili zmogljivostne teste, kjer smo vse rezultate zbrali ter jih med seboj primerjali in analizirali.
Keywords: distribucija, Linux, operacijski sistem, primerjava
Published in DKUM: 22.03.2022; Views: 619; Downloads: 121
.pdf Full text (2,62 MB)

7.
Primerjava učbenikov in strokovnega gradiva za računovodstvo
Anja Križ, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Učbeniki so pripomočki in orodja, ki učiteljem in profesorjem pomagajo pri posredovanju znanja učencem, dijakom in študentom ter tudi pomagajo pri samostojnem učenju in utrjevanju pridobljenega znanja. Ravno iz tega razloga je zelo pomembno, da so učbeniki primerni za uporabo. Pri tem mislimo predvsem na to, da so učbeniki dostopni, skladni z učnimi načrti predmeta ter skladni s strokovnimi pravili tematike, ki jo predstavljajo. V nalogi smo navedeno proučili za dva izbrana učbenika. In sicer učbenik Osnove računovodstva, ki se na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru uporablja pri istoimenskem predmetu v prvem letniku, in učbenik Finančno računovodstvo, ki se na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru uporablja pri istoimenskem predmetu v drugem letniku. Pogledali smo tudi, kako sta si učbenika pri osnovah računovodstva in finančnem računovodstvu na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru podobna in različna s primerljivima učbenikoma izbranih drugih izobraževalnih ustanov. Za oba opazovana učbenika smo ocenili tudi njuno uporabnost v praksi. Glavne ugotovitve so, da sta oba opazovana učbenika vsebinsko skladna z učnima načrtoma predmetov, ki sta jim namenjena, njuna uporabnost v praksi pa je pomembno omejena z dejstvom, da gre za dodiplomska učbenika prvega (Osnove računovodstva) in drugega (Finančno računovodstvo) letnika univerzitetnega študijskega programa, in sta zato kot takšna namenjena predvsem začetni seznanitvi študentov z obravnavano problematiko. Posledično ocenjujemo, da sta v praksi uporabna predvsem za računovodje začetnike. Primerjava z učbeniki izbranih drugih izobraževalnih ustanov je pokazala, da so učbeniki oz. gradiva med seboj primerljivi z majhnimi razlikami predvsem v njihovi dostopnosti in obsegu.
Keywords: računovodstvo, učbenik, primerjava
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 383; Downloads: 75
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
Primerjava managementskih funkcij v profitnih in neprofitnih organizacijah
Ana Švarc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vsako podjetje ne glede na to, ali je profitno ali neprofitno, potrebuje dobrega managerja. Management pri svojem delu opravlja predvsem štiri funkcije. V tem delu bomo predstavili in razložili planiranje, organiziranje, vodenje in kontroling. Podrobneje bomo predstavili profitne in neprofitne organizacije, za kaj katero deluje, v dobrobit koga deluje, kako deluje. Za praktični primer profitne organizacije bomo uporabili podjetje Geberit proizvodnja d. o. o., ki je vodilno podjetje v sanitarni tehniki. Osrednja tema oziroma naloga tega dela je, primerjava opravljanja managementskih funkcij v profitnih in neprofitnih organizacijah. Tukaj se bomo posvetili vsaki funkciji posebej in navedli razlike. Glavna ugotovitev te naloge je, ugotovitev razlik med managentskimi funkcijami v obeh primerih organizacije. Kje se pojavlja največ in najmanj razlik in podobnosti.
Keywords: Managementske funkcije, profitne organizacije, neprofitne organizacije, primerjava funkcij.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 389; Downloads: 28
.pdf Full text (829,10 KB)

9.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Keywords: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 270; Downloads: 46
.pdf Full text (668,12 KB)

10.
Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščino
Barbara Benedik, 2021, master's thesis

Abstract: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Keywords: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 438; Downloads: 48
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica