| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU
Anja Sekirnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021). Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213). Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021). Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Keywords: pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 719; Downloads: 121
.pdf Full text (921,80 KB)

2.
Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Lesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 1231; Downloads: 242
.pdf Full text (689,08 KB)

3.
Fiskalna decentralizacija v državah EU27
Mateja Finžgar, Žan Oplotnik, 2013, original scientific article

Abstract: V prispevku se ukvarjamo s primerjavo sistemov fiskalne decentralizacije držav skupine EU27 po izbranih kvantitativnih kriterijih v povezavi z nekaterimi temeljnimi načeli MELLS. Rezultati kažejo, da večje število nižjih ravni upravljanja običajno nakazuje tudi večji delež lokalnih financ v celotnih javnih financah, vendar ta ugotovitev ne potrjuje tudi obratne povezave. Največji delež sredstev za lokalne zadeve namenjajo na Danskem, sledijo Švedska, Finska in Španija, najmanj pa v Grčiji in na Cipru. Čeprav je struktura odhodkov po državah EU27 precej podobna, so deleži sredstev za izvajanje posameznih nalog in pristojnosti med državami bolj raznoliŽki. V povprečju države največ namenjajo za izobraževanje, socialno varnost, administracijo in zdravstvo, pri čemer zgolj četrtina držav beleži enake ali večje prihodke glede na odhodke, zato razliko pokrivajo bodisi prek transferjev, izravnalnih shem ali zadolževanja, kar pa pomeni odmik od načela MELLS - skladnosti virov s pristojnostmi.
Keywords: fiskalna decentralizacija, primerjava sistemov, lokalne finance, načela MELLS, države EU
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1548; Downloads: 48
URL Link to full text

4.
Analiza učinkovitosti toplotne črpalke
Markus Kristof, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Analiza učinkovitosti toplotne črpalke opisuje, kako efektivno sistem deluje. Namen tega dela je odgovoriti na vprašanja, koliko je možno privarčevati in ali se splača vložiti v nabavo toplotne črpalke. Sodobne toplotne črpalke, v primerjavi s klasičnimi sistemi ogrevanja na fosilna goriva, lahko zmanjšajo dejansko porabo energije tudi do 75%. Pri tem je pomembna visoka učinkovitost sistema, zlasti pravilno izbrane in vgrajene komponente ter optimalno nastavljen ogrevalni sistem in oprema za regulacijo. Posebno pozornost je potrebno nameniti napakam v procesu dimenzioniranja, izbire in vgradnje komponent ter nastavitve in načina obratovanja opreme. Primerjava klasičnega sistema ogrevanja na utekočinjen naftni plin (UNP) in toplotne črpalke na osnovi analize dejanske porabe energije je pokazala, da učinkovitost toplotne črpalke znatno zniža stroške ogrevanja in upravičuje investicijo, kljub finančni naložbi v tovrstno opremo. Ne smemo pa zanemariti izrazito večjo prijaznost do našega okolja kot bilo kateri drugi sistem s fosilnim virom energije, kar pa ni predmet tega dela.
Keywords: toplotna črpalka, analiza učinkovitosti, stroški ogrevanja, investicija, primerjava ogrevalnih sistemov
Published in DKUM: 01.07.2014; Views: 2224; Downloads: 373
.pdf Full text (1,37 MB)

Search done in 2.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica