| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 344
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Vpliv dejavnikov na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Patricija Tome, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se strokovnjaki za preiskovanje papilarnih linij vsakodnevno srečujejo s prstnimi sledmi najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa zahteva, da strokovnjaki na podlagi ujemanja morfoloških značilnosti presodijo ali imata obravnavana prstna sled in prstni odtis enak izvor. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa je kompleksna naloga, na katero vplivajo tudi številni dejavniki. Prstne sledi najdene na kraju kaznivega dejanja so pogosto nerazločne, predstavljajo le del blazinice prsta ali pa se prekrivajo z drugimi prstnimi sledmi. Naloga preiskovalcev na kraju kaznivega dejanja je poiskati, izzvati ter zavarovati prstne sledi. Ti postopki pa so eni izmed ključnih dejavnikov, ki prstno sled lahko poškodujejo s čimer je proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa otežen. Izvor prstne sledi vedno potrdi usposobljen daktiloskop, potrebno pa je zagotoviti, da daktiloskop pri svojem delu ni subjektiven in izvor prstne sledi potrdi le na podlagi objektivnih spoznanj. Potrebna je natančna analiza prstne sledi ter natančna primerjava prstne sledi s prstnim odtisom. Naštete dejavnike se lahko omeji s pomočjo uporabe metode ACE-V ter sistema GYRO, ki strokovnjakom omogočata proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa narediti transparenten in sistematičen. V diplomski nalogi smo na začetku opisali razliko med prstno sledjo in prstnim odtisom, saj je razumevanje le tega ključno za slednje nadaljnjemu besedilu. Opredelili smo osnovne postopke primerjav prstne sledi in prstnega odtisa, ter spoznali, da se za potrditev izvora prstne sledi še danes uporablja potrditev skladnih morfoloških značilnosti na prstni sledi in prstnem odtisu. Dejavnike, ki vplivajo na proces primerjave smo poskušali omejiti z uporabo metode ACE-V ter sistema GYRO in poskušali razložiti, zakaj je njuna uporaba relevantnega pomena pri potrditvi izvora prstne sledi. Na koncu ponudimo smernice za nadaljnjo raziskovanje dejavnikov, ki neposredno vplivajo na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa.
Keywords: diplomske naloge, prstna sled, prstni odtis, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, primerjava prstne sledi in prstnega odtisa
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 2535; Downloads: 64
.pdf Full text (1,60 MB)

62.
Zasnova aksialnega rotorja vetrne turbine in eksperimentalna analiza obratovalnih karakteristik : diplomsko delo
Žan Senekovič Žerjav, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema načrtovanje geometrije vetrne turbine, izdelavo modela in primerjavo merilnih rezultatov vetrnih turbin z različnim številom lopatic. Geometrija vetrne turbine je oblikovana po Betzovi teoriji. Preden smo začeli z modeliranjem, je bilo treba določiti aerodinamični profil, dolžino tetive, nastavni kot in hitrostno število. Za pridobitev teh parametrov smo si pomagali s programom Xfoil in z enačbami iz literature. Za modeliranje smo uporabili programski paket Solidworks. V okviru diplomske naloge smo izdelali več 3D modelov vetrnih turbin. Premeri modelov merijo v CAD programu 280mm, razlikujejo pa se po številu lopatic. Modele smo natisnili s pomočjo 3D tiskalnika in nato z njimi opravili meritve na zračni progi v Laboratoriju za turbinske stroje na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Cilj diplomske naloge je primerjava obratovalnih karakteristik vetrnih turbin z različnim številom lopatic. Pri meritvah smo se osredotočili na primerjavo normiranih koeficientov moči c_pn in mehanske moči. Rezultati meritev kažejo da največji izkoristk doseže petkraka vetrna turbina , največjo moč pa trikraka vetrna turbina, sledi ji štirikraka in šele nato petkraka vetrna turbina. Iz meritev je razvidno kako pomembno je skrbno oblikovanje geometrije vetrne turbine
Keywords: Obnovljivi viri energije, vetrna energija, vetrna turbina, geometrija lopatic, modeliranje vetrnice, primerjava
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 830; Downloads: 78
.pdf Full text (2,53 MB)

63.
Primerjava študijskih programov pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem
Špela Flegar, 2020, master's thesis

Abstract: Študijski programi pedagogike se pojavljajo na treh javnih univerzah v Sloveniji in petih javnih univerzah na Hrvaškem. Te univerze so v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Osijeku, na Reki, v Splitu, Zadru in Zagrebu. Do zdaj ni bila narejena še nobena raziskava s področja primerjave študijskih programov omenjenih držav, zato nismo imeli priložnosti, da bi se nanjo oprli. Namen magistrskega dela je primerjati študijske programe pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem. Pedagoške programe smo primerjali s pomočjo predhodno zastavljenih kriterijev na vseh treh stopnjah študija, tako enopredmetnega kot dvopredmetnega študijskega programa. Poleg omenjenega smo med podiplomskimi študenti pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izvedli anketni vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da so si študijski programi pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem med seboj različni, prav tako pa si ti niso podobni, tudi če se izvajajo znotraj države. Podiplomski študentje pedagogike Univerze v Mariboru so mnenja, da je obseg praktičnega usposabljanja na prvi stopnji premajhen, obenem pa ti obiskovani študijski program pedagogike na prvi stopnji z enih vidikov ocenjujejo pozitivno, z drugih pa negativno.
Keywords: primerjava, študijski program, pedagogika, Slovenija, Hrvaška
Published in DKUM: 23.07.2020; Views: 1215; Downloads: 74
.pdf Full text (2,66 MB)

64.
Poslovno informacijska platforma kot podpora delu v ekonomiji delitve
Erik Babič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na informacijske sisteme v ekonomiji delitve ter jih povezali z standardnimi informacijskimi rešitvami. Platforme ekonomije delitve trenutno hitro rastejo in v gospodarstvo vračajo star poslovni model, ki pa je informacijski podprt in trenutno predstavlja stranski poslovni model v gospodarstvu. Pisali smo o tem kaj spada pod platforme ekonomije delitve, njihovo zgodovino, arhitekturo ter predviden razvoj v prihodnosti. Velik poudarek ji bil tudi na primerjavi med platformami ekonomije delitve kot tudi primerjave informacijskih sistemov platform in standardnih poslovnih informacijskih sistemov. Na podlagi tega smo odkrili probleme ter pomanjkljivosti trenutne informacijske podpore platform ekonomije delitve. V skladu z ugotovitvami smo se na koncu posvetili izdelavi idejnega koncepta nove platforme, ki bi rešila trenutne probleme in pomanjkljivosti ter podprla nova področja platform ekonomije delitve. Podani so bili razlogi za sprejete odločitve glede izgradnje nove platforme, njena struktura ter predvideno delovanje in učinki. Cilji magistrskega dela so bili ugotovitev števila in raznolikost storitev ponujenih na trgu platform ekonomije delitve, kako te vplivajo na gospodarstvo in njihovo panogo ter na podlagi izbranega vzorca platform ekonomije delitve ugotovit možen vpliv platform na celotno gospodarstvo kot tudi razlike v uporabi platform pri izvajanju storitev. Končni cilj je bila izdelava idejnega koncepta nove platforme, ki bo dodatno informacijsko podprla izvajalce storitev.
Keywords: platforme ekonomije delitve, standardni informacijski poslovni sistemi, primerjava, vpliv na gospodarstvo, izvajalci storitev.
Published in DKUM: 06.04.2020; Views: 1068; Downloads: 122
.pdf Full text (2,40 MB)

65.
Primerjava slovenskega in avstrijskega vinorodnega okoliša Štajerska
Jan Muršec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi se ukvarjamo s problematiko razvoja vinske destinacije v podravski vinorodni deželi, katero primerjamo z razvojem avstrijske vinorodne dežele. Pregledovali smo statistične podatke, in skozi njih iskali skupne točke in razpotja,rezultati česar kar bi lahko pomagali pri razvoju slovenskega vinskega sektorja.
Keywords: vino, vinska destinacija, vinski turizem, primerjava, razvoj, trgi
Published in DKUM: 12.02.2020; Views: 1184; Downloads: 278
.pdf Full text (830,16 KB)

66.
Povezanost med intenzivnostjo uporabe Instagrama s samospoštovanjem, stili navezanosti ter socialno primerjavo
Tina Savanović, 2019, master's thesis

Abstract: Priljubljenost spletnega socialnega omrežja Instagram se je v zadnjih letih izrazito povečala, kljub temu pa le-ta ostaja v primerjavi z ostalimi spletnimi socialnimi omrežji zelo neraziskan. Zato smo se v magistrskem delu namenili raziskati, kako je intenzivnost uporabe Instagrama povezana s stopnjo samospoštovanja, nagnjenostjo k socialni primerjavi in s stili navezanosti ter povezavo med posameznikovim stilom navezanosti in nagnjenostjo k socialni primerjavi. V raziskavi je sodelovalo 250 posameznikov, 70 moških in 180 žensk. Spletni vprašalnik je bil sestavljen iz osnovnih demografskih vprašanj ter naslednjih pripomočkov: prilagojene Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfeld in Lampe, 2007), prilagojenega vprašalnika Socialne primerjave na Facebooku (Steers, Wickham in Acitelli, 2014), Rosenbergove lestvice samospoštovanja (Rosenberg, 1965) ter Lestvice navezanosti za odrasle – LNO (Collins, 1996). Ugotovili smo, da bolj intenzivno, kot posamezniki uporabljajo Instagram, bolj se primerjajo na Instagramu z ostalimi uporabniki. Statistična analiza je pokazala, da med samospoštovanjem in intenzivnostjo uporabe Instagrama ne obstaja statistično pomembna povezava. Prav tako je pokazala, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v intenzivnosti uporabe Instagrama med posamezniki z varnim in posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti, niti med posamezniki s preokupiranim in posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti. Izkazalo se je, da posamezniki s preokupiranim stilom navezanosti v večji meri uporabljajo socialno primerjavo na Instagramu v primerjavi s posamezniki, ki imajo varen stil navezanosti. Med moškimi in ženskami v povprečnem času uporabe Instagrama v zadnjem tednu ne obstaja statistično pomembna razlika. Glede na zakonski stan pa obstajajo razlike v povprečni uporabi Instagrama v prejšnjem tednu – poročeni posamezniki ga uporabljajo manj kot tisti, ki so samski ali v zvezi.
Keywords: samospoštovanje, stili navezanosti, socialna primerjava, Instagram
Published in DKUM: 09.01.2020; Views: 1368; Downloads: 309
.pdf Full text (804,89 KB)

67.
Primerjava in vrednotenje programskih ogrodij za razvoj zalednih rešitev arhitekturnega stila rest : magistrsko delo
Denis Čemerika, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili aktualne in relevantne informacije o zmogljivosti in razlikah med programskih ogrodij za izdelavo spletnih strežnikov arhitekturnega stila REST. Uporabili smo raziskovalni metodi izvedbo eksperimenta in analizo pridobljenih podatkov na programskih ogrodij .NET Core, Express, Lumen, Spring in Django. Na podlagi pregleda dokumentacije smo izpostavili posebnosti in razlike vsakega ogrodja ter prednosti in pomanjkljivosti med njimi. Za vsako posamezno ogrodje je predstavljena implementacija storitev REST, bila pa sta izvedena tudi obremenitvena testa, s katerima smo prikazali zmogljivost vsakega ogrodja. S pomočjo primerjalne analize in obremenitvenih testov smo ugotovili, da je na podlagi teoretičnega modela najboljšo oceno pridobilo ogrodje Node.js Express
Keywords: rest, api, spletni strežnik, primerjava, vrednotenje, Node.js, Express, Java, Spring, PHP, Lumen, Python, Django, .Net Core
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1111; Downloads: 205
.pdf Full text (1,66 MB)

68.
Uvoz vozil v Republiko Slovenijo
Jasna Golob, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili uvoz vozil v Republiko Slovenijo iz drugih držav članic Evropske unije, predvsem iz Nemčije. Osredotočili smo se na postopke uvoza, logistične poti in potrebne dajatve. Predstavili smo celoten potek uvoza vozil in primerjali postopke uvoza med fizično in pravno osebo. Osredotočili smo se tudi na jamstvo za vozilo, ki nam zagotavlja nični oziroma manjši strošek v primeru okvare vozila. Cilj diplomskega dela je bil preučiti vse predpostavke, ki so temelj uvoza vozil, in določiti razlike pri uvozu kot fizična in kot pravna oseba. Primerjamo tudi časovno in stroškovno razliko, predvsem pa se osredotočimo na jamstvo, ki ga dobimo ob nakupu vozila. Na osnovi obstoječega stanja uvoza vozil smo v drugem delu diplomskega dela podali naš predlog rešitve, da bi imeli kupci vozil v primeru nakupa večjo podporo. Ugotovili smo, da se nakup vozila opravi pri pravnih osebah – trgovcih z motornimi vozili, predvsem, ker imajo več znanja pri uvozu vozil in smo kot kupec bolj zaščiteni, tudi z vidika zakonodaje v primeru napak na vozilu. Uvoz vozil kot pravna oseba predstavlja tudi večji vir dohodka v državni blagajni.
Keywords: uvoz vozila v Republiko Slovenijo, primerjava uvoza med pravno in fizično osebo, jamstvo za vozila, zaščita kupca
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1445; Downloads: 86
.pdf Full text (2,85 MB)

69.
Primerjava avtonomnih avtomobilov
Mihael Hojnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na več poglavij. Vsako od poglavij je opisano in razdeljeno na glavne teme. V uvodu je opisano področje, o katerem se bo pisalo v diplomskem delu. Tematika je osredotočena na razvoj avtonomnih vozil in njihovo umetno inteligenco. Pomembno poglavje so ekonomski modeli lastništev. Pri lastništvih so raziskane možnosti, katere ima vsak posameznik glede na njegove potrebe po prevozu. Opredeljene so rešitve, ki odločajo pri raziskavah, kako lahko določeni dejavniki pripomorejo k izbiri lastništva. Opredeljene in pojasnjene so razlike med osebnim lastništvom avtomobila in souporabo avtomobila. Pri souporabi avtomobila so prikazane možnosti različnih vrste deljenja vozila z ostalimi udeleženci. V poglavju, ki vključuje avtonomnost avtomobilov, so razloženi asistenčni sistemi, ki vplivajo na delovanje avtonomnih avtomobilov. Predstavljeni so najpomembnejši asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v vsa nova vozila na trgu. Razložena je avtomatizacija, ki vključuje vsako stopnjo avtomatizacije glede na razvoj in napredek tehnologije. Pri stopnjah avtomatizacije so opisane metode, kako v raziskovalnih centrih določajo, v katero kategorijo po lestvici spada vozilo. Prikazani in predstavljeni so vsi vidiki, ki si jih zastavljajo družba in investitorji o avtonomni vožnji. Razdeljeni so na več poglavij. Pravni vidik zajema omejitve in direktive, ki so vezane na razvoj vozil. Pri varnostnem vidiku je govora o odločitvah avtonomnih vozil v primeru nesreč. Opisana je situacija nesreče, da je manjša škoda. Pri družbenem vidiku je prikazan pogled družbe na avtonomna vozila. Opisane so skeptičnosti in odzivi prvih primerkov vozil. Pri ekonomskem vidiku je govora o izrabi avtonomnih vozil za nove panoge, uporabi podatkov za marketinške namene in tudi avtomatizaciji tovornega prometa. V poglavju o primerjavi vozil je na začetku opis tehnologije posameznih proizvajalcev, na katerih kriterijih bo temeljila. Opisana je tehnologija proizvajalcev BMW, Mercedes Benz, Tesla Motors in GM. V drugem delu poglavja so opisane prikazane možnosti trenutnih avtomobilov, ki obsegajo vsaj delno avtomatizacijo vozil.
Keywords: Primerjava, Avtomobil, Avtonomna vožnja, analiza, Ekonomski modeli, Avtonomnost
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1178; Downloads: 206
.pdf Full text (775,11 KB)

70.
Primerjava nekaterih motoriziranih in ročnih video stabilizatorjev : diplomsko delo
Marcel Žunkovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka snemalna naprava za snemanje video posnetkov pri snemanju uporablja nekakšno vrsto stabilizacije, pa naj gre za mobilni telefon, fotoaparat ali profesionalno kamero. Stabilizacijo med snemanjem se da vršiti na več načinov. Lahko se vrši v napravi ali pa se za to uporabijo posebej temu namenjeni pripomočki. Ker pa se ti pripomočki oziroma postopki med seboj razlikujejo, ne le po obliki, ampak tudi po samem principu delovanja, pomeni, da se razlikujejo tudi rezultati uporabljene metode stabilizacije. Raziskava skuša ugotoviti, ali je opazna razlika med dvema najbolj pogostima vrstama analognih video stabilizatorjev.
Keywords: video stabilizacija, flycam, gimbal, motorizirani video stabilizator, ročni video stabilizator, primerjava video stabilizatorjev
Published in DKUM: 23.11.2019; Views: 701; Downloads: 56
.pdf Full text (49,30 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica