1. Učinkovitost Uredbe o postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbeTjaša Ivanc, 2014, original scientific article Abstract: Ta prispevek obravnava evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je prvi uvedel kontradiktorni postopek, s ciljem poenostavitve in pospešitve reševanja sporov s čezmejnim elementom in znižanjem stroškov. Evropski postopek majhne vrednosti je alternativni postopek, kar omogoča strankam, da se odločijo bodisi za postopek na podlagi zakonov držav članic ali za nadnacionalni postopek. Gre za evropski instrument, ki omogoča medsebojno priznanje sodnih odločb v civilnih zadevah in izvršitev sodnih odločb v državah članicah z izključitvijo eksekvature. Uredba št. 861/2007 o postopkih v sporih majhne vrednosti predvideva pisen postopek na podlagi standardnih obrazcev, pospešuje uporabo modernih komunikacijskih tehnologij in določa minimalne procesne standarde za varstvo pravic. Kljub prednostim pa so sodišča s tem postopkom v državah članicah slabo seznanjena. Avtorica predstavi normativni in empirični vidik Uredbe št. 861/2007 ter izpostavi trenutne slabosti, zaradi katerih uporaba tega nadnacionalnega postopka v praksi ni zaživela, kot je bilo pričakovano ob njenem sprejetju.
Keywords: civilno procesno pravo, evropski postopek majhne vrednosti, civilne zadeve, Uredba (ES) št. 861/2007, predlog sprememb uredbe Sveta (ES) št. 861/2007, primerjalno pravo
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1220; Downloads: 82
 Full text (405,31 KB) |
2. Pravna ureditev orožja v Republiki Sloveniji in primerjalnopravno v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški : magistrsko deloMartin Muženič, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev osebnega oziroma civilnega orožja v izbranih primerjalnih modelih, to je v Republiki Sloveniji, Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Predstavljeni bodo temeljni orožni predpisi primerjanih oziroma obravnavanih držav in temeljni regionalni pravni viri (orožna zakonodaja, sprejeta v okviru Evropske unije), ki se nanašajo na področje orožja.
Osrednji namen magistrskega dela je bralcu prikazati pogoje, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati, da jim pristojni organi v obravnavanih pravnih sistemih lahko izdajo zahtevane orožne listine, na podlagi katerih so nato upravičeni do posesti strelnega orožja.
Primerjalnopravna analiza obravnavanih pravnih sistemov poskuša posebej predstaviti zlasti pristojne organe, pooblaščene za odločanje v postopkih z orožjem, pravno ureditev lovskega, športnega in varnostnega orožja, nato še postopek v zvezi s podarjenim oziroma podedovanim orožjem, področje zbiranja orožja in končno način urejanja področja orožja, ki ga imajo v posesti zasebne varnostne službe.
V zadnjem delu magistrskega dela so prikazani ključni predpisi Evropske unije na področju orožnega prava, ki določajo minimalne skupne pogoje za nabavo, posest in nošenje orožja, minimalno harmonizacijo in določene tehnične aspekte orožnega prava.
Keywords: orožje, civilno orožje, pravna ureditev, primerjalno pravo, Slovenija, Italija, Hrvaška, magistrska dela
Published in DKUM: 09.05.2018; Views: 1435; Downloads: 221
Full text (842,95 KB) |
3. Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidikSara Kalem, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih.
Keywords: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2330; Downloads: 399
Full text (1,40 MB) |
4. NAČELA V POSTOPKU V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP IN PRIMERJAVA Z EVROPSKIM POSTOPKOM V SPORU MAJHNE VREDNOSTIIris Zakrajšek, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je osredotočeno na načela v postopku v sporu majhne vrednosti, ki je na ravni našega nacionalnega prava urejen z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter na evropski ravni z Uredbo (ES) št. 861/2007. Proti koncu magistrskega dela sledi primerjava obeh postopkov. Navedeni postopek je poseben zaradi nizke vrednosti zahtevka, ki znaša 2.000 evrov in ravno zaradi tega se načela pri tem posebnem postopku razlikujejo od načel rednega postopka. Ne glede na prirejenost načel in poenostavljenost postopka v sporu majhne vrednosti pa ni zmanjšana kakovost pravdnega varstva.
Poleg notranjih sporov pa večkrat pride tudi do čezmejnih sporov, kajti vse več ljudi se poslužuje spletnih nakupov, s čimer se veča število čezmejnih sporov. Zaradi lažjega dostopa do sodnega varstva je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki poenostavlja in pospešuje čezmejne spore majhne vrednosti. Skozi čas pa se je pokazalo, da uredba ni zadostila ciljem, kar je tudi razvidno v nadaljevanju magistrskega dela. Zaradi tega je Komisija sprejela Predlog o spremembi Uredbe 861/2007, v kateri je bilo nekaj predlogov, ki niso obrodili sadov in predlogi, ki so dobili podporo s strani Evropskega parlamenta in Sveta.
Slednja sta sprejela Uredbo 2015/2421 o spremembi Uredbe 861/2007, ki naj bi s številnimi popravki, med njimi najbolj pomembnim glede višine vrednosti zahtevka, povečala število zahtev v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti in omogočila bolj učinkovit postopek. Spremembe so podrobneje predstavljene v nadaljevanju magistrskega dela.
Keywords: nacionalni postopek v sporu majhne vrednosti, evropski postopek v sporu majhne vrednosti, načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka, načelo pisnosti, načelo materialne resnice, načelo obojestranskega zaslišanja, načelo sorazmernosti, načelo pomoči prava nevešči stranki, primerjalno pravo.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1788; Downloads: 295
Full text (1,42 MB) |
5. |
6. PRIMERJAVA NEPREMOŽENJSKE ŠKODE FIZIČNIH OSEB V ANGLEŠKEM IN SLOVENSKEM PRAVNEM SISTEMUGašper Gošnjak, 2014, undergraduate thesis Abstract: Nepremoženjska škoda je institut civilnega prava, ki obravnava povzročeno škodo, pri kateri ni mogoče določiti tržne vrednosti odškodnine, ter je vezana na osebnostno sfero in pravice posameznika. Iskanje idealnega razmerja in tehnike uzakonitve nepremoženjske škode je še danes zelo problematično, saj je nepremoženjska škoda zelo dinamična veja prava, ki je podvržena nenehnim spremembam in prilagajanju, zaradi česar ob primerjavi angleškega in slovenskega pravnega sistema lahko opazimo pravne praznine pri določanju obsega pravice, iskanju meje dovoljenega, ter pravične določitve škode in odškodnine.
Slovensko pravo, ki je potomec rimsko-germanskega pravnega sistema temelji na abstraktnih zakonih in pravnih pravilih, angleško pravo, ki pa izhaja iz skupine anglo-ameriškega pravnega sistema, pa temelji na sodnih precedensih in razmeroma redkih abstraktnih zakonih. Prav zaradi te raznolikosti in razvojne samostojnosti je zanimivo primerjati kako je vsak sistem posebej uredil ta institut. Slovensko pravo, za katero je torej značilna abstraktnost in celovitost, ureja področje nepremoženjske škode zgolj v nekaj členih, kateri pa poskušajo zaobseči čim širši spekter dejanskih stanj. Diametralno nasprotje je angleško pravo, ki namesto generalizacije obravnava celotno materijo precizno, z razmeroma minimalnimi odstopanji od predpostavljenega.
V prvem delu diplomske naloge je tako predstavljena urejenost nepremoženjske škode v slovenskem pravnem sistemu, katere osebnostne pravice so zakonsko varovane in v kakšnem obsegu, kdo so upravičenci do prejema odškodnine ter način urejanja posameznih pravic. Vsebinsko podobno je v drugem delu predstavljana ureditev nepremoženjske škode v angleškem pravnem sistemu. Sledi sistemska primerjava in poudarek razlik, ter določene prednosti in slabosti obeh pravnih sistemov.
V sklepu se dotaknemo tudi potencialnega razvoja odškodninskega prava, kot samostojnega pravnega področja, saj se z spremembo dinamike življenja spreminja tudi dinamika nepremoženjske škode. Razvoj tehnologije, komunikacij, kot tudi globalizacija, ter preoblikovanje družbene morale neposredno vpliva na pojmovanje škodnega dejanja in posledično predstavlja izziv legislatorjem urediti nova področja nepremoženjske škode.
Keywords: Primerjalno pravo, nepremoženjska škoda, duševna bolečine, smrt bližnjega, telesne bolečine, obrekovanje, strah, poseg v osebnostne pravice, bolečina, trpljenje.
Published in DKUM: 28.11.2014; Views: 2456; Downloads: 785
Full text (601,16 KB) |
7. (NE)ENAKOVREDNOST POGODBENIH DAJATEVJaka Cepec, 2010, master's thesis Abstract: Avtor v magistrskem delu s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize kritično obravnava eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, načelo enake vrednosti dajatev. S pomočjo zgodovinske analize avtor ugotavlja, da je vprašanje enakovrednosti dajatev že zelo staro pravno vprašanje, ki se je skozi pravno zgodovino obravnavalo zelo različno in do danes ostaja sporno, kdaj oziroma v katerih primerih naj pravo varuje enakovrednost pogodbenih dajatev in s tem poseže v avtonomijo pogodbenega dogovora.
Na podlagi razmeroma obsežne primerjalnopravne analize avtor ugotavlja, da moderni pravni redi v veliki večini nasprotujejo pravnim institutom, ki »kaznujejo« neenakost pogodbenih dajatev kot »zlo« samo po sebi (kot npr. klasični laesio enormis), da pa po drugi strani nudijo pogodbeni stranki določeno varstvo, saj je neenakost pogodbenih dajatev indic za neko drugo »zlo«. Analiza je razkrila pomembno dejstvo, da je primerjalna sodna praksa, ne glede na siceršnje pozitivnopravne rešitve, izjemno podobna oziroma praktično enaka. Avtor v zaključku primerjalnopravne analize ugotavlja, da je načelo enakovrednosti pogodbenih dajatev, kot eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, primerjalna redkost, ki je v skladu z opravljeno interdisciplinarno analizo nepotrebno.
S pomočjo ekonomske analize avtor ugotavlja, da klasični pravni instituiu, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev v nasprotju z dognanji ekonomske znanosti še vedno temeljijo na predpostavki, da ima v sporu objektivna vrednost pogodbenih dajatev prednost pred subjektivno vrednostjo dajatev, kot sta jih stranki, glede na svoje preference, določili pri sklenitvi pogodbe. V nadaljevanju avtor zato ekonomsko analizo usmeri predvsem v vprašanje pravnih sredstev, ki varujejo neenakost kot posledico nekega drugega »zla« in ugotavlja, da je temeljni razlog za neenakost asimetrija informacij. Pravo bi moralo problem asimetrije informacij reševati s pomočjo pravila, da mora informacije proizvesti in posredovati tista pogodbena stranka, ki lahko to naredi z nižjimi stroški, pri tem pa mora biti uveljavljena izjema od dolžnosti razkritja informacij, ki naj velja za načrtno pridobljene produktivne informacije.
Avtor v zaključku, v skladu s predstavljenimi rezultati analize zastavljenega problema, predlaga, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi institute slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, nadomestili s kombinacijo pravil o razkritju predpogodbenih informacij in z doslednim sankcioniranjem pogodb, sklenjenih pod prisilo.
Keywords: ekonomska analiza prava, pogodbeno pravo, enakost dajatev, enakovrednost dajatev, primerjalno pravo, laesio enormis, čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, asimetrija informacij, predpogodbeno razkritje informacij.
Published in DKUM: 24.03.2011; Views: 4205; Downloads: 735
Full text (1,03 MB) |
8. VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EUStaša Ana Kanduč Valant, 2011, master's thesis Abstract: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov.
Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…).
Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Keywords: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Published in DKUM: 08.03.2011; Views: 4140; Downloads: 638
Full text (968,70 KB) |
9. PRAVNA UREDITEV POSVOJITEV PRI ISTOSPOLNIH PARTNERJIH V RS IN PRIMERJALNEM PRAVUMaša Ikovic, 2009, undergraduate thesis Abstract: Družina je temeljna celica vsake družbe. Naše družinsko pravo šteje za družino življenjsko skupnost staršev in otrok. Če izhajam iz tega, da ima vsak otrok pravico do družine, potem ni potrebno govoriti o pravici otroka do točno določenega tipa družine, pač pa do družine, ki naj bo stalna, trdna in njegova lastna.
Ureditev pravic istospolnih parov se razlikuje od države do države. Nekatere nimajo niti zakonodaje, ki bi istospolnim partnerjem omogočala minimalne pravice, spet druge pa istospolno usmerjenim omogočajo registrirati skupnost ali celo priznavajo zakonsko zvezo dveh istospolnih oseb. Bolj liberalne države, kot sta npr. Švedska in Nizozemska, istospolnim partnerjem omogočajo celo posvojitev otrok. Znotraj teh, se ločijo tiste države, ki omogočajo posvojitev otrok drugemu partnerju (prvi partner je biološki starš tega otroka) in tiste, ki dovoljujejo skupno posvojitev.
Po naši veljavni zakonodaji, lahko posvojijo otroka le poročeni heteroseksualni pari in posamezniki, za zunajzakonske in istospolne pare pa je posvojitev otroka le želja, ki je na ozemlju naše države še ni mogoče uresničiti. Glede na to, da je trenutno v Sloveniji mnogo govora o predlogu novega Družinskega zakonika, je del naloge namenjen tudi spremembam, ki jih le ta prinaša, predvsem na področju posvojitev.
Osrednja tema naloge je pravna ureditev na področju istospolno usmerjenih, glede pravice do posvojitve otrok, v nekaterih državah Evrope, predvsem pa v Sloveniji, ter možnosti družinskega življenja za geje in lezbijke. Osredotočila sem se predvsem na pravo ureditev tega problema pri nas in pogledala kako se s to problematiko spopadajo druge države. Slovensko ureditev sem primerjala z drugimi evropskimi državami. Izhodišče mi je bila Nizozemska, ki je prva uredila položaj istospolnih partnerjev pri posvojitvah in ga praktično izenačila z raznospolnimi partnerji. V diplomskem delu je predstavljena tudi ureditev drugih evropskih držav, ki so na omenjenem področju naredile največ ter analiza omenjenega vprašanja v ZDA.
S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sem ugotavljala, kakšna so stališča Slovencev glede posvojitev znotraj istospolno usmerjenih. Svojo raziskavo sem primerjala s podatki agencije Delo Stik, ki je v letu 2006 naredila analizo raziskave z naslovom Istospolna partnerstva, saj mi je bil eden izmed ciljev ugotoviti, če je v zadnjih letih prišlo do večje naklonjenosti javnosti do istospolno usmerjenih.
Keywords: družinsko pravo, posvojitev, mednarodna posvojitev, istospolna partnerska zveza, istospolne posvojitve, primerjalno pravo
Published in DKUM: 24.12.2009; Views: 6288; Downloads: 934
Full text (2,03 MB) |
