1. Individualizacija dela z dolgotrajno bolnim učencem - študija primera učenca z arnold-chiarijevim sindromom : magistrsko deloTeja Zavasnik, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu so predstavljene prednosti inkluzije, značilnosti vključevanja dolgotrajno bolnih otrok v redno osnovno šolo ter specifične prilagoditve, ki jih potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami. Na teoretični ravni so analizirane glavne značilnosti Arnold-Chiarijevega sindroma in individualizacija dela učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom. V empiričnem delu je predstavljena študija primera učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom (ACS). Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev z učencem z ACS, njegovo razredničarko, specialno pedagoginjo, dvema učiteljema predmetnega pouka in njegovimi družinskimi člani. Ugotovili smo, da učencu prilagoditve zelo koristijo. Ima 4 šolske ure dodatne strokovne pomoči, uporablja računalnik za zapisovanje zapiskov in ima skrajšan urnik. Skrajšan urnik na kvaliteto socialno-emocionalne vključenosti učenca v šolskem okolju ne vpliva. Raziskava je pokazala, da imajo pedagoški delavci največ izzivov pri individualizaciji, kako in na kakšen način določiti obseg učnih vsebin za učenca, ki ima skrajšan urnik. Naloga je pomembna, saj so rezultati pokazali, kako in zakaj je potrebno učencu z ACS individualizirati poučevanje in mu nuditi dodatno strokovno pomoč. Prav tako smo predstavili primere dobre prakse, ki služijo za nadaljnje delo z učenci z ACS.
Keywords: inkluzija, dolgotrajno bolan otrok, individualizacija, Arnold-Chiarijev sindrom, primeri dobre prakse.
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 475; Downloads: 129
 Full text (1,59 MB) |
2. Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU : magistrsko deloAnja Šubic, 2019, master's thesis Abstract: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Keywords: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Published in DKUM: 09.10.2019; Views: 1239; Downloads: 160
Full text (1,14 MB) |
3. DRUŽBENO ODGOVORNO POROČANJE ZA DAVČNE POTREBEAleksandra Vehovar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega seminarje je bil preučiti razvitost družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe, torej opredeliti vidike družbene odgovornosti za davčne potrebe. Da bi dosegli zastavljen namen diplomskega seminarja, smo si zastavili kar nekaj ciljev, ki smo jih skušali doseči skozi celotno proučevanje družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe.
Naša naloga je bila najprej opredeliti pojem družbene odgovornosti, proučiti kaj so družbeno odgovorna podjetja in kako delujejo ter določiti in proučiti zakonski okvir, znotraj katerega delujejo. Po opredelitvi osnovnih pojmov pa smo prešli na proučevanje konkretnih primerov, in sicer na treh poljubno izbranih tujih podjetij. Tako smo prišli do več različnih ugotovitev.
Prva ugotovitev diplomskega seminarja je bila, da za družbeno odgovornost podjetij ne obstaja zgolj ena definicija, temveč da pojmovanje le te odvisno od kraja in časa v katerem se nahajamo. Ugotovili smo, da imajo različna podjetja različne sisteme oziroma načine sestavljanja poročila o davkih. Podjetja sestavljajo svoja poročila o davkih na načine, ki so jim glede na njihovo velikost ter dejavnost, ki jo opravljajo najbližje. Naslednja ugotovitev je bila, da družbeno odgovorno poročanje za davčne potrebe vedno bolj pridobiva na pomenu, saj je v zadnjem času, objavljenih vedno več strokovnih kot tudi nestrokovnih člankov in ostalih avtorskih del, pa tudi zakonski okvir družbeno odgovornega poročanja, se vedno bolj širi na področje družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe. Prišli smo tudi do ugotovitev, da je za slovenska podjetja to področje še precej neraziskano, čeprav se vedno bolj vidi napredek podjetij tudi na tem področju.
Keywords: Družbena odgovornost, družbeno odgovorno poročanje za davčne potrebe, kriteriji za davčno poročanje, primeri dobre prakse razkrivanja davčnih informacij.
Published in DKUM: 21.10.2013; Views: 1888; Downloads: 206
Full text (625,61 KB) |
4. PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOVMaja Gašparič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela.
Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Keywords: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Published in DKUM: 28.08.2013; Views: 2909; Downloads: 420
Full text (411,83 KB) |
5. DAVČNI KODEKS UPRAVLJANJANina Lep, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega seminarja je bil proučitev pomena, oblike in vsebine davčnega kodeksa upravljanja, na osnovah korporativnega upravljanja in davčnega korporativnega upravljanja. Naloge v diplomskem seminarju so bile opredelitev, proučitev in seznanitev s korporativnim upravljanjem, davčnim korporativnim upravljanjem in davčnim kodeksom upravljanja na podlagi primerov dobre prakse.
Prva ugotovitev diplomskega seminarja je bila, da je opredelitev pojma korporativnega upravljanja več, a se med seboj bistveno ne razlikujejo. Pri korporativnem upravljanju so pomembna tudi načela napisana v treh ključnih dokumentih. V nadaljevanju diplomskega seminarja smo ugotovili, da je davčno korporativno upravljanje tesno povezano z osnovnim korporativnim upravljanjem in da je za izgradnjo učinkovitega davčnega korporativnega upravljanja pomembno, da podjetje sledi davčnemu življenjskemu ciklu v katerem so davčno načrtovanje, davčno računovodstvo, davčna usklajenost in davčni proces tesno povezani. Primerno bi bilo tudi, da bi temeljne dejavnike davčnega korporativnega upravljanja spoštovali in upoštevali predvsem direktorji podjetja in ostali vodilni ljudje v podjetju. Primeri dobre prakse so si v predstavljanju davčnih podatkov in zapisa davčnega kodeksa zelo podobni, kljub temu pa imajo drugačne grafične pristope sporočanja davčnih podatkov širši javnosti. Oblika in vsebina davčnega kodeksa sta lahko od podjetja do podjetja različni, a kljub temu bi naj davčni kodeks vseboval vse bistvene in pomembne točke, ki so bile predstavljene v diplomskem seminarju.
Keywords: korporativno upravljanja, davčno korporativno upravljanja, davčni kodeks upravljanja, primeri dobre prakse davčnega kodeksa
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 2007; Downloads: 113
Full text (622,48 KB) |
6. |
