| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Keywords: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Published: 20.07.2021; Views: 31; Downloads: 3
.pdf Full text (4,97 MB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published: 18.03.2021; Views: 125; Downloads: 28
.pdf Full text (5,98 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica