| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, master's thesis

Abstract: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Keywords: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Published: 16.09.2020; Views: 293; Downloads: 86
.pdf Full text (713,06 KB)

2.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Keywords: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Published: 09.06.2020; Views: 335; Downloads: 61
.pdf Full text (986,78 KB)

3.
Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja
Tina Pivec, 2018, master's thesis

Abstract: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Keywords: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost. 
Published: 02.10.2018; Views: 705; Downloads: 196
.pdf Full text (1,36 MB)

4.
Zaznavanje in dojemanje barv
Lavra Smoljanović, 2018, master's thesis

Abstract: Barve spremljajo človeka skozi vso zgodovino in skozi vsa življenjska obdobja. V različnih obdobjih so bile tudi statusni simboli socialnih slojev ali mitoloških prepričanj. Barvne kombinacije, ki jih srečamo, nas čustveno nagovorijo, kajti dojemanje barve je vedno in izključno samo čutno doživetje. Različne barvne kombinacije lahko na nas delujejo prijetno, lahko pa nas pustijo hladne ali se nas celo neprijetno dotaknejo. To je bilo izhodišče za pisanje magistrskega dela. Z izbranimi dvanajstimi barvnimi odtenki in pripravljenim anketnim vprašalnikom sem opravila raziskavo o zaznavanju in dojemanju barv. V raziskavi je zajet vzorec populacije, ki zajema tako ženske kot moške različnih generacij. Iz raziskave je mogoče ugotoviti priljubljenost posameznih barv tako v materialnem, oblikovalskem, kot tudi duhovnem smislu. Rezultati raziskave so ovrednoteni in primerjani glede na starostna obdobja in spol udeležencev, saj se ti med seboj razlikujejo, narejena je tudi primerjava z raziskavami iz preteklosti.
Keywords: barve, zaznavanje barv, dojemanje barv, priljubljenost barv
Published: 01.10.2018; Views: 583; Downloads: 89
.pdf Full text (4,95 MB)

5.
Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije
Vida Lang, 2017, master's thesis

Abstract: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Keywords: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Published: 19.10.2017; Views: 1017; Downloads: 184
.pdf Full text (1,93 MB)

6.
POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST KLASIČNE GLASBE MED UČENCI 2., 3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Janja Polenik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo programa devetletne osnovne šole, kjer učiteljicam in učiteljem nudi ogromno možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest do tovrstne glasbe. Ker smo zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145 učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica omenila pri pouku glasbene umetnosti.
Keywords: Poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba, klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.
Published: 20.10.2016; Views: 1274; Downloads: 172
.pdf Full text (2,79 MB)

7.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Keywords: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Published: 24.08.2016; Views: 996; Downloads: 121
.pdf Full text (837,64 KB)

8.
PRILJUBLJENOST ŠPORTNIH BLAGOVNIH ZNAMK MED ŠPORTNIKI V SLOVENIJI
Aleksandar Veber, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, kjer se vse več ljudi ukvarja s športom tako v prostem času kot tudi profesionalno. Srečujemo se z raznolikimi športi, ob tem pa spoznavamo tudi različne blagovne znamke. Zaradi vse večje globalizacije - kulturnih izmenjav in trgovanja na globalni ravni - prihaja tudi v Sloveniji do uveljavljanja novih trendov na področju športa, nenazadnje se pojavljajo tudi različne nove oblike športov. Razvijanje in širjenje na področju športa pa posledično vpliva tudi na športne blagovne znamke, ki imajo ob vstopu na določen trg obsežno in vse večjo konkurenco. V Sloveniji se srečujemo s športnimi blagovnimi znamkami, ki veljajo za bolj prepoznavne in so na domačem trgu Slovenije uveljavljene že dlje časa. Sem sodijo znamke, kot so: Nike, Adidas, Puma. Poznamo pa tudi manj prepoznavne športne blagovne znamke, kot so Under Armour, Venum itd., katerih preboj na slovenski trg je uspel skupaj z določenim novim športom. Namen diplomskega seminarja je raziskati in predstaviti priljubljenost športnih blagovnih znamk med športniki v Sloveniji. Empirični del naloge smo podkrepili z anketo, s katero smo preverili priljubljenost blagovnih znamk med športniki v Sloveniji.
Keywords: blagovna znamka, športna blagovna znamka, priljubljenost športnih blagovnih znamk, oglaševanje športne blagovne znamke
Published: 30.03.2016; Views: 681; Downloads: 75
.pdf Full text (748,36 KB)

9.
10.
Petr Eben in njegov opus skladb za otroški zbor
Franja Kmetec, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Petr Eben in njegov opus skladb za otroški zbor je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in delo Petra Ebna, njegova razmišljanja, njegove nagrade in seveda njegovo ustvarjanje. Prav tako v teoretičnem delu je povzet seznam njegovih del. Rastemo s pesmijo, pesem pa z nami je zbirka pesmi za otroški zbor skladatelja Petra Ebna. Vse pesmi omenjene zbirke je v slovenski jezik prepesnil Jože Humer. Celotna slovenska izdaja zajema več zbirk iz skladateljevega ustvarjalnega opusa za otroški zbor. Tukaj so združene zbirke Kaj vse doživiš v enem dnevu, Vesna prihaja, V travi, Radovedne pesmice in Tri jesenske pesmi. Sledi kratka predstavitev prevajalca pesmi v slovenski jezik Jožeta Humra in Otroškega pevskega zbora KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec, ki je zbirko izvedel. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni pevke in pevci omenjenega zbora. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med njimi glede na spol in starost ter glede na obiskovanje glasbene šole. Ali se odgovori razlikujejo tudi glede na to, kako dolgo že pojejo v zboru, torej glede na pevski staž? Predvsem nas je zanimalo, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj jim je bilo najtežje pri pesmicah, ki so se jih učili skozi celotno pevsko sezono in jih na koncu predstavili s samostojnim koncertom. Vsa literatura, uporabljena pri izdelavi tega magistrskega dela, je v tujem jeziku: češčini, nemščini in angleščini; zato, upamo, bo ta naloga še dodatno doprinesla k boljšemu poznavanju v svetu dobro znanega skladatelja, kot je Petr Eben, tudi v Sloveniji.
Keywords: Petr Eben, otroški pevski zbor, V travi, Jože Humer, OPZ KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec, priljubljenost pesmi, težavnost pesmi
Published: 30.11.2015; Views: 1639; Downloads: 142
.pdf Full text (2,64 MB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica