Search the digital library catalog

Abstract: Področje dijakov s posebnimi potrebami v srednješolskem izobraževanju v Sloveniji ostaja slabo raziskano, saj se strokovna obravnava večinoma osredotoča na zgodnjo obravnavo ter osnovnošolsko izobraževanje. Posledično so prilagoditve v srednjih šolah pogosto neposredno prenesene iz osnovne šole, čeprav novo okolje zahteva drugačne pristope. Namen raziskave je bil preučiti, kako srednje šole prilagajajo okolje dijakom s posebnimi potrebami in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo strokovni delavci. V teoretičnem delu so predstavljeni zakonski okvir, pomen inkluzije, individualizirani programi in potreba po strokovni podpori. V empiričnem delu smo ugotovili, da se dijaki vključujejo v različne programe glede na vrsto in stopnjo motnje, prilagoditve pa so najpogosteje podaljšan čas, prilagojena gradiva in prostorske spremembe. Glavne težave, ki jih navajajo strokovni delavci, so dodatna obremenitev, pomanjkanje časa in strokovne usposobljenosti. Rezultati potrjujejo potrebo po celostnem, individualiziranem pristopu, ter večji podpori strokovnim delavcem za uspešno vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v srednješolski prostor.
Keywords: dijaki s posebnimi potrebami, srednješolsko izobraževanje, prilagoditve, individualiziran program, strokovni delavci
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,31 MB)

Abstract: Število starejših zaposlenih se povečuje, zato je pomembno, da se organizacije pripravijo na večje število starejše delovne sile. Aktivno delo v zrelejših letih povzroča težave tudi starejšim zaposlenim. Na delovnem mestu se tako srečujejo z različnimi ovirami, kot so stres, izgorelost, razne zdravstvene težave, slabše poznavanje tehnologije, fizično zahtevno delo, neprilagojeno delovno okolje in nefleksibilno delo. V diplomskem delu smo izvedli raziskavo med starejšimi zaposlenimi z namenom, da bi ugotovili, s kakšnimi težavami se starejši zaposleni srečujejo, kako lahko starejšim zaposlenim pri opravljanju delovnih nalog pomaga organizacija in kateri ukrepi bi starejšim zaposlenim omogočili bolj produktivno delo. Ugotovili smo, da največjo težavo starejšim zaposlenim predstavljajo neustrezna in neprilagodljiva delovna oprema, stres ter nefleksibilnost dela. Organizacija bi starejšim lahko pomagala s prilagoditvijo delovnega okolja in delovnih nalog in prilagoditvami delovnega časa ter dodatnimi izobraževanji in usposabljanji. Starejši zaposleni menijo, da bi jim večjo produktivnost dela omogočili s prilagoditvami delovnega okolja, posodobitvami delovne opreme, z razbremenitvijo, dodatnimi izobraževanji in delom od doma.
Keywords: starejši zaposleni, prilagoditve, izzivi, delovna mesta
Published in DKUM: 26.06.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,59 MB)

Abstract: Šolska knjižnica predstavlja pomemben del šolskega okolja. Z razumevanjem delovanja šolske knjižnice in težav, ki jih imajo šolski knjižničarji, bolje razumemo tudi potrebe učencev, ki jo obiskujejo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju. Zanimala nas je predvsem perspektiva šolskih knjižničarjev glede prilagoditev šolskih knjižnic za učence, ki imajo težave pri branju. V teoretičnem delu naloge smo opredelili motnje branja in pisanja, skupine učencev s težavami pri branju, šolsko knjižnico, zakonodajno podlago in gradivo, ki je lahko v pomoč učencem s težavami pri branju. Za potrebe empiričnega dela naloge smo v mesecu oktobru in novembru 2023 izvedli raziskavo med 92 šolskimi knjižničarji slovenskih osnovnih šol. Izsledki raziskave kažejo na to, da šolske knjižnice izvajajo prilagoditve za učence s težavami pri branju, da je prilagojenega gradiva v knjižnicah anketiranih premalo, da se anketirani ne čutijo dovolj kompetentne za delo z učenci s težavami in da sodelovanje med učitelji in šolskimi knjižničarji poteka učinkovito.
Keywords: šolska knjižnica, motnje branja, prilagoditve, šolski knjižničarji
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 335; Downloads: 95
Full text (2,20 MB)

Abstract: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Keywords: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 572; Downloads: 303
Full text (1001,73 KB)

Abstract: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 976; Downloads: 249
Full text (3,18 MB)