1. Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko deloInes Mohorko, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke.
V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu.
V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Keywords: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 394; Downloads: 72
 Full text (1,66 MB) |
2. Vljučitev lutke v dnevno rutinoPetra Pajnič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vključitev lutke v dnevno rutino je v teoretičnem delu s
pomočjo strokovne literature predstavljena dnevna rutina, kurikulum za vrtce, prikriti
kurikulum ter elementi dnevne rutine. Pišemo o tem, kaj je lutka in katere vrste lutk
poznamo. Raziskali smo, kakšen je vpliv lutke na otrokov razvoj samozavesti, empatije,
komunikacije, socialnih veščin, ustvarjalnosti, domišljije ter razlikovanje med
resničnostjo in fantazijo. Zanimalo nas je, kako na otroka vpliva igra z lutko. Ob koncu
teoretičnega dela smo predstavili še projektno delo.
V empiričnem delu smo s pomočjo priprav in evalvacij opisali potek trimesečnega
projekta z naslovom Vključitev lutke v dnevno rutino, ki smo ga izvajali z otroki, starimi
od dveh do treh let.
Ob izvajanju projekta smo ugotovili, da je lutka v vrtcu vzgojitelju res v veliko pomoč,
prav tako pa je pri učenju osnovnih pravil v veliko pomoč tudi otroku, saj ob njej laže in
predvsem bolj zavzeto ter motivirano osvaja pravila dnevne rutine.
Keywords: lutka, dnevna rutina, kurikulum, prikriti kurikulum, igra
Published in DKUM: 31.01.2020; Views: 1384; Downloads: 202
Full text (1,82 MB) |
3. OCENA VZGOJITELJA O VLOGI OTROKA PRI POČITKU IN PREHRANJEVANJU V DNEVNI RUTINIMarjetka Kert, 2016, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo je bilo osredotočeno na vlogo otroka pri prehranjevanju in počitku v dnevni rutini vrtca.
V teoretičnem delu smo pisali o dnevni rutini v vrtcu. V tem sklopu smo podrobneje opredelili pojme dnevna rutina, prikriti kurikulum in implicitne teorije, ki se, kot smo ugotovili, med seboj povezujejo in prepletajo. Na področju prehranjevanja smo predstavili biološke potrebe otrok po hrani in posameznih hranilih ter smernice za uravnoteženo prehrano v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Predstavili smo tudi, na kakšen način za zdravo prehrano in oblikovanje prehranjevalnih navad skrbijo v vrtcih. Zanimalo nas je tudi aktivno vključevanje otrok v pripravo na prehranjevanje, potek prehranjevanja in urejanje po prehranjevanju. Na področju počitka pa smo pogledali, kakšne so biološke potrebe otrok po spanju, in kako se s starostjo spreminjajo. Predstavili smo tudi pripravo na počitek, najbolj pa smo se osredotočili na počitek v vrtcu, ki ga delimo na počitek in spanje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave o vlogi otroka pri pripravi na prehranjevanje in počitek, pri poteku prehranjevanja in počitka ter urejanju po prehranjevanju in počitku. Raziskovalni instrument, ki smo ga uporabili, je bil anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa, ki ga je izpolnilo 296 vzgojiteljev iz naključno izbranih slovenskih vrtcev. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in kako vzgojitelji vključujejo otroke v pripravo na prehranjevanje in počitek, v sam potek prehranjevanja in počitka ter urejanje po prehranjevanju in počitku. Ugotavljali smo razlike v samostojnosti glede na starost, stratum in velikost vrtca. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično.
Keywords: Dnevna rutina, počitek, prehrana, prikriti kurikulum, vrtec.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2325; Downloads: 508
Full text (1,01 MB) |
4. NEKATERI VIDIKI PRIKRITEGA KURIKULUMAPatricija Vilčnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument za delo v vrtcu. Prisoten je tudi pojem prikriti kurikulum, ki je pomemben dejavnik otrokovega vsakdanjega življenja v vrtcu in hkrati tudi pomemben vzgojni dejavnik. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen pojem kurikulum – kaj je in vrste kurikulumov. Poseben poudarek je na prikritem kurikulumu, kjer so v ospredje postavljeni nekateri vidiki. V okviru tega so izpostavljena tudi načela, rutinske dejavnosti in interakcija med vzgojiteljico in otroki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo prikritega kurikuluma. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu vzgojiteljic in vzgojiteljev iz mariborskih vrtcev. Podatki so bili zbrani z že standardiziranim anketnim vprašalnikom oz. ocenjevalno lestvico, ki je bila vzeta iz Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T. in Poljanšek, A. (ur.) (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji v mariborskih vrtcih izvajajo dnevno rutino; ali upoštevajo individualne razlike med otroki; ali dopuščajo možnost izbire pri dnevni rutini; ali vzgojitelji zagotavljajo/spodbujajo interakcijo z otroki ter ali obstaja razlika glede na starostno obdobje in letnik študija. Podatki so obdelani in analizirani s programom SPSS.
Keywords: Interakcija, kurikulum, načela, prikriti kurikulum, rutinske dejavnosti.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2647; Downloads: 473
Full text (1,24 MB) |
5. PRIKRITI KURIKULUM V VRTCIHSabina Movrin, 2010, undergraduate thesis Abstract: Leta 1999 je bil v Republiki Sloveniji sprejet Kurikulum za vrtce, ki je vpeljal reformo ter prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema. Vendar pa poleg uradnega kurikuluma obstaja še t.i. prikriti kurikulum, ki veliko bolj vpliva na vzgojo otrok. K prikritemu kurikulumu sodi vse, kar je v vrtcu samoumevnega in v zvezi s čimer otroci pogosto nimajo izbire: dnevni red in urejenost vrtca, potek hranjenja in spanja, način organiziranja in izbor dejavnosti in še kaj. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, katere lastnosti naj bi otroci po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pridobili doma in katere v vrtcu, kakšno je stališče vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic do različnih trditev v zvezi s hranjenjem, pitjem, spanjem, higieno otrok, ureditvijo prostora in dnevno rutino. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kakšen je njihov vpliv in kakšen je vpliv otrok na odločitve v vrtcu. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic, zadovoljstvo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic z izbiro svojega poklica in glede na samooceno seznanjenosti s Kurikulumom za vrtce. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic večinoma menijo, da bi naj otroci v domačem okolju pridobili lastnosti kot so samostojnost, lepo vedenje ter strpnost in spoštovanje do drugih. Med pomembne lastnosti, ki bi jih naj otok pridobil v vrtcu pa uvrščajo sposobnost reševanja sporov z vrstniki, gibalne spretnosti, zaupanje vase, samostojnosti pri izbiri in odločanju ter kreativnost. Po mnenju vzgojiteljic/ pomočnic vzgojiteljic je pomembno, da ima vzgojiteljica razvite čustvene komponente, kot so prijaznost, ljubezen do otrok, strpnost (do razlik, odstopanj) in spoštovanje otok. Po lastni oceni vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic v največji meri odločajo o organizaciji in vsebini prireditev in praznovanj — torej le o neposrednem vzgojnem delu oziroma izvajanju kurikuluma. Ugotovili smo, da imajo izjemno malo vpliva na vse ključne razvojne odločitve v vrtcu. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja participacije pri otrocih še nižja kot pri vzgojiteljicah. Vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic ocenjujejo, da otroci zelo redko sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje v vrtcu. Menimo pa, da bi glede odločitev v vrtcu morali v večji meri vključiti tako mnenje vzgojiteljice kakor tudi želje otrok, saj so oni tisti, ki velik del svojega vsakdana preživljajo v vrtcu.
Keywords: prikriti kurikulum, Kurikulum za vrtce, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, vrtec
Published in DKUM: 18.07.2013; Views: 15718; Downloads: 3683
Full text (1,49 MB) |
6. DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN OTROKOVE PRAVICEDarja Hrup, Breda Kidrič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava državljansko vzgojo in otrokove pravice. Vzgoja in izobraževanje v predšolskem obdobju dobiva nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva vrednote ter razvija sposobnosti za življenje v medkulturni družbi. V postmoderni družbi se ne pojavlja vprašanje ali bi morala družba zagotoviti ustrezno okolje za spoštovanje drugačnosti, temveč kako to na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti. V zgodnjem otroštvu se postavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi. Državljanska vzgoja dobiva vse večji pomen v sodobni medkulturni družbi, ki naj bi temeljile na načelu enakih možnosti in pravici posameznika do drugačnosti. Pomembna vloga vrtcev kot institucij in ob tem strokovnih delavcev (vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev) je, da vzgaja otroka za novo, sodobno družbo in pri tem poskrbi, da bo znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo sposoben kritičnega mišljenja in zavračanja stereotipov. Najin namen je predstaviti stališča strokovnih delavcev vrtca do demokratizacije prikritega kurikuluma in ob tem prikazati stališča otrok o možnosti soodločanja v skupini. Vloga odraslega je pri razvijanju znanj, spretnosti, stališč in vrednot pri otroku izredno pomembna, kar se kaže predvsem z uporabo različnih pristopov. Da bo imel otrok dovolj možnosti za soodločanje v skupini, je zelo odvisno od strokovnosti vzgojitelja. Ali se vzgojitelji zavedajo kako pomembno je, da ima otrok to možnost, ali se zavedajo kako vpliva to na otroka v kasnejšem življenju, kadar mu te možnosti ne nudijo. Morda se, morda pa tudi ne!
Keywords: KLJUČN BESEDE: otrokove pravice, državljanska vzgoja, družba, stališča strokovnih delavcev, stališča otrok, prikriti kurikulum, uresničevanje otrokovih pravic.
Published in DKUM: 06.07.2009; Views: 5845; Downloads: 1287
Full text (457,14 KB) |
