| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Tajno policijsko delovanje
Matej Rodošek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kriminalistična policija za uspešno odkrivanje organiziranih oblik kriminalitete poleg standardnih policijskih ukrepov uporablja še prikrite preiskovalne ukrepe. Ti vsebujejo več različnih ukrepov in tajno delovanje je eden izmed njih. S tem ukrepom policiji uspe razkriti še tiste organizirane kriminalne skupine, ki jih z drugimi ukrepi ni bilo mogoče. V diplomski nalogi se najprej osredotočimo na prikrite preiskovalne ukrepe, jih na kratko opredelimo in predstavimo njihove značilnosti. Po seznanitvi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi je opredeljen ukrep tajnega delovanja policije, ki je temelj naše diplomske naloge. V tem poglavju spoznamo tajno delovanje na splošno, njegovo zakonsko ureditev, tajne delavce, ki ta ukrep izvajajo, njihove značilnosti ter tudi problematiko pri izvajanju tajnega delovanja. V nadaljevanju za lažje razumevanju ureditve tega ukrepa pri nas predstavimo še ureditev tajnega delovanja v nekaterih drugih državah. Seveda pa ne moremo mimo tega, da ne bi raziskali, kakšen je poseg tajnega delovanja v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi možnosti zlorab pa predstavimo tudi sistem nadzora nad tajnim policijskim delovanjem.
Keywords: policija, policijska dejavnost, tajno delovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 04.09.2015; Views: 1692; Downloads: 363
.pdf Full text (580,29 KB)

12.
13.
Prikriti preiskovalni ukrepi z uporabo specialne tehnike "IMSI lovilec" in posegi v zasebnost državljanov
Roman Medik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih smo priča neštetim medijsko odmevnim primerom na sodišču, kjer se vedno večkrat pojavlja dvom v delo kriminalistične policije oziroma protizakonito pridobivanje operativno pomembnih podatkov, kateri so v nadaljevanju podlaga za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov po 149. a, 150., 155. in 155. a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in s tem posledično tudi nedovoljenih in protizakonitih posegov v človekove pravice. V omenjenih odmevnih primerih največkrat lahko slišimo za protizakonito delovanje kriminalistične policije med zbiranjem operativnih podatkov o telekomunikacijskih sredstvih osumljencev že pred izvajanjem ukrepov na podlagi odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. V takih primerih največkrat že med samim sodnim postopkom lahko zasledimo pritožbe obrambe, da je policija za pridobitev podatkov o telekomunikacijskih napravah uporabljala specialno tehniko – IMSI lovilec oz. IMSI CATCHER. Z uporabo navedene naprave policija lahko pridobi pomembne in potrebne podatke o uporabniku določenega telekomunikacijskega sredstva – mobilnega telefonskega aparata. Prav tako v takih primerih obramba zagovarja protizakonito uporabo navedene naprave, katero policija poseduje in jo po navedbah informacijske pooblaščenke občasno uporablja. Uporaba navedene naprave za pridobivanje podatkov o določenem telekomunikacijskem sredstvu trenutno še ni zakonsko opredeljena, sicer je opredeljena v noveli ZKP-M, kateri še vedno čaka na obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije. Glede na opisano bomo v diplomskem delu poskušali raziskati, ali policija dejansko uporablja omenjeno napravo protizakonito ter zavestno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako bomo poskušali opredeliti ločnico med zakonsko dovoljeno uporabo naprave IMSI lovilca za raziskavo najhujših kaznivih dejanj, potreb po iskanju pogrešanih oseb, ter nevarnih pobeglih zapornikov, in dopustno kršitvijo komunikacijske zasebnosti do ostalih državljanov, kateri se v določenem trenutku uporabe naprave nahajajo na območju delovanja oz. določenem kraju.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, tehnike, človekove pravice, zasebnost, komunikacijska zasebnost, kršitve, diplomske naloge
Published: 27.01.2015; Views: 1852; Downloads: 559
.pdf Full text (784,55 KB)

14.
Kriminalistični in pravni vidik primera Balkanski bojevnik
Dragan Jerković, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Najobsežnejša kriminalistična preiskava s področja mednarodnega tihotapljenja drog v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v javnosti sprva pustila vtis o učinkovitem delu policije, tožilstva in sodnih organov pri preiskovanju organiziranega kriminala, nato pa zamajala zaupanje v pravno državo s sodnim epilogom, še vedno buri duhove in sproža ugibanja o domnevno storjenih procesnih napakah ter upravičenosti odločitev prvostopenjskega sodišča. Sedemnajst slovenskih državljanov je bilo soočenih z obtožbami skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije o domnevno storjenih kaznivih dejanjih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in orožjem, vodenjem slovenskega dela večje mednarodne hudodelske združbe ter soudeležbah v njej. Dokazi so bili zbrani predvsem z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ki veljajo za najbolj intenzivne posege policije v ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti. V diplomski nalogi smo pojasnili temeljne zahteve kazensko-procesnega prava, pomembne za dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik, ter potek pridobivanja dokazov slovenskih in tujih varnostnih organov. Osrednji zaplet se pojavi ob pojmu utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, dokaznem standardu, ki je neizogiben element stopnje dokazovanja v primeru odredb za izvedbo določenih prikritih preiskovalnih ukrepov. Začetna faza kriminalistične preiskave je bila v zadevi Balkanski bojevnik odločilna za zakonito in dosledno nadaljevanje operativnih kriminalističnih dejanj. Utemeljeni razlogi za sum so skorajda najvišji dokazni standard in se nahajajo tik pred tistimi za izrek sodbe, zato je zahteva po odredbi za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov neutemeljena, zlasti ko gre za pomanjkanje ali negotovost zbranih informacij in podatkov o domnevnem storilcu in kaznivem dejanju. Po pravilu izločanja dokazov, kot t. i. plodov zastrupljenega drevesa, se na podlagi prvotne nezakonito izdane odredbe ali več odredb izloči ves dokazni material, pridobljen v predkazenskem postopku, sodni proces pa se praviloma konča z oprostilno sodbo. Tovrsten primer je navajanje problematike v zvezi z izločenimi slovenskimi in srbskimi dokazi.
Keywords: organizirana kriminaliteta, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, dokazi, analiza primera, Balkanski bojevnik, diplomske naloge
Published: 22.01.2015; Views: 1045; Downloads: 212
.pdf Full text (246,83 KB)

15.
PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN TUJINI
Rebeka Ostroško, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vse od svojega nastanka se svetovne države soočajo s kriminalom, v sodobnem času pa smo priča vse večjemu porastu in razvoju novih ter hujših oblik kriminala, v prvi vrsti organiziranega kriminala. Države se z namenom odkrivanja in preiskovanja različnih kaznivih dejanj in njihovih storilcev poslužujejo številnih metod in sredstev, ki pa so se v boju zoper organizirani kriminal, izkazale za neprimerne in nezadostne in tako ne dajejo željenih rezultatov. Zato so zakonodajalci držav, z namenom uspešnejšega boja zoper kriminaliteto in v povezavi s tem za zašito svojih državljanov, drugih oseb in njihovih pravic, predvsem pa za zagotovitev demokratične in pravne države, uzakonili številne nove metode in sredstva, ki so usmerjena v preprečevanje in zatiranje kriminala in so organom pregona v pomoč pri odkrivanju in preiskovanju težjih kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter predstavljajo podlago za zbiranje dokaznega gradiva, pomembnega za sam kazenski postopek. Te nove metode imenujemo prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih lahko opredelimo kot posebna sredstva, ki so na voljo organom pregona, v okviru njihovega boja zoper težja kazniva dejanja posameznikov in organiziranih skupin, zlasti zoper kazniva dejanja organizirane kriminalitete. Vendar pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov nujno prihaja do poseganja v ustavno zajamčene in varovane pravice in temeljne svoboščine, še posebej v pravico do zasebnosti. Ker pa so s kaznivimi dejanji posameznikov in organiziranih združb, oškodovani drugi subjekti, države dopuščajo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in posledično poseganje v pravice osumljencev, vendar le v zakonsko dovoljenem obsegu, saj s tem zagotovi in varuje pravice samih oškodovancev. Prav tako pa je izvajanje teh ukrepov in s tem poseganje v pravice posameznika nujno za samo dejansko zagotovitev in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena izmed bistvenih nalog države, natančneje zakonodajalca, zagotoviti zakonsko ureditev teh ukrepov in vpeljati učinkovite mehanizme nadzora nad njihovim izvajanjem. Določiti mora pravne dopustne okvirje nadzorovanega poseganja v človekove pravice in svoboščine s strani državnih organov. S tem zakonodajalec prepreči samovoljno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov z namenom varstva državnih koristi, s tem pa posledično tudi nepotrebno in brezpredmetno poseganje in celo zatiranje pravic in svoboščin posameznikov. Tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Združenih državah Amerike in Republiki Hrvaški, so bili prikriti preiskovalni ukrepi, skozi celoten svoj razvoj podvrženi nenehnemu spreminjanju, prehajanju in usklajevanju. Razloge za to gre iskati v številnih ustavnih in zakonskih spremembah ter v različnih sodnih odločitvah. To področje je bilo v Republiki Sloveniji že od vsega začetka urejeno s številnimi predpisi, v zadnjih letih pa smo priča prizadevanju zakonodajalca po čim enotnejši in preglednejši zakonski ureditvi tega področja. Lahko rečemo, da so se tudi v Republiki Sloveniji na tem področju že zgodili premiki k enotni zakonski ureditvi prikritih preiskovalnih ukrepov, s čimer je (in zagotovo še bo) zakonodajalec doprinesel k še večji preglednosti le-teh.
Keywords: organizirani kriminal, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice in temeljne svoboščine
Published: 19.12.2014; Views: 3677; Downloads: 702
.pdf Full text (1014,10 KB)

16.
Spolne zlorabe otrok na internetu in pravne možnosti za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tina Kurent, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo tematiko spolnih zlorab otrok na internetu in pravne možnosti za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Spolna zloraba otrok na internetu je eno od področij kriminalitete z največjim temnim poljem, saj predstavlja glavni problem obravnavanja kaznivega dejanja, kako se dokopati do materialne resnice. Naša in tudi evropska zakonodaja ščitita otroke oziroma mladoletnike in v predpisih točno opredeljujeta, katera so kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, kakšni so zakonski znaki, ki definirajo takšna dejanja, in kazni, ki so za to predpisane. Navsezadnje pa tudi zakonodaja ne pomaga, če takšna dejanja ostanejo skrita, zato utegnejo biti prikriti preiskovalni ukrepi (v nadaljevanju PPU) ključna sestavina za odkrivanje in preprečevanje kriminalitete zoper spolno nedotakljivost otrok v povezavi s kibernetskim prostorom oziroma s pomočjo interneta. V osrednjem delu naloge smo prikazali tipičen način storitve kaznivega dejanja s tega področja in enega od načinov in postopkov odkrivanja, s katerimi se srečujejo vladne organizacije v predkazenskem postopku. Ker gre za občutljivo področje, ki v veliki meri posega v človekove pravice in svoboščine, vsaka posamezna uporaba PPU pa vzbuja velik odziv javnosti, smo se v diplomskem delu osredotočili na pravno ureditev v Republiki Sloveniji in njeno problematiko odkrivanja, zbiranja in dokazovanja zlorab in nasilja nad otroci (zlasti v primeru spoprijateljevanja storilcev z otroki preko interneta). Pri tem poskušamo predstaviti, katere varovalke je zakonodajalec uzakonil, da bi preprečil nedovoljeno uporabo PPU, in katera pravna sredstva imamo na voljo zoper takšno dejanje, saj se organi odkrivanja in pregona vse pogosteje srečujejo s specifičnimi težavami pri odkrivanju internetnih storilcev spolnih zlorab otrok.
Keywords: otroci, zlorabe, spolne zlorabe, internet, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, diplomske naloge
Published: 03.11.2014; Views: 910; Downloads: 268
.pdf Full text (346,99 KB)

17.
Primerjava uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov v državah EU : diplomsko delo univerzitetnega študija
Lea Udovč, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Prikriti preiskovalni ukrepi so v današnjem času, ko je močno razvit organiziran kriminal, ključna sestavina odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Diplomska naloga se nanaša na uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov po zakonih, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku. V delu so navedene opredelitve posameznih preiskovalnih ukrepov, ki se pojavijo v navedenih državah, in primerjave njihove uporabe in pogoje med državami Slovenije, sosedne države Hrvaške, Nemčije, ki poleg Slovenije predstavlja državo iz EU, Srbije, Kosova, Makedonije in Bosne in Hercegovine, ki so države, v katerih je močno prisoten organiziran kriminal zahodnega Balkana. Primerjajo se med seboj potrebni dokazni standard, ki je potreben za upravičeno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, kdo jih odredi, rok trajanja in možnost podaljšanja. Prikazano je tudi mednarodno sodelovanje med navedenimi državami, ki se izvaja predvsem prek dvostranskih ali večstranskih pogodb, katera so pomembna predvsem pri čezmejnem organiziranem kriminalu, saj s pomočjo sodelovanja lahko delujejo na več območjih hkrati in pridobijo več koristnih informacij naenkrat. Z analizo primera je prikazano, da je možna uporaba dokazov, ki so bili najdeni v drugi državi pogodbenici dvostranske pogodbe, tudi pri nas, v primeru, da so bili izvedeni po njihovi zakonodaji in ne kršijo človekovih pravic in svoboščin, ki veljajo za vse navedene države. Diplomsko delo pa se zaključi z verifikacijo hipotez in zaključkom.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, pravna ureditev, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Published: 20.03.2013; Views: 1294; Downloads: 279
.pdf Full text (371,12 KB)

18.
ETIČNI PROBLEMI PRI PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPIH
Vesna Mazgan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvem poglavju sem se dotaknila pojma prikritih preiskovalnih ukrepov, njihovih splošnih značilnosti in vrst, opredelila sem odredbodajalce za posamezne ukrepe in zakonsko določene pogoje za njihovo uporabo in izvajanje. Drugo poglavje je namenjeno opredelitvi pojma etike. Dotaknila sem se tudi policijske etike kot zvrsti uporabne etike ter na kratko opisala slovenski kodeks policijske etike. V tretjem poglavju sem obravnavala etične probleme, ki se nanašajo na prikrito preiskovanje (uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov). Obravnavala sem tri splošna vprašanja oziroma dileme, ki se ob tem vzpostavljajo, hkrati pa sem ukrepe razdelila na dve kategoriji – na ukrepe, ki pomenijo navidezno kaznivo dejanje in ukrepe, ki posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, policijska etika, kodeks policijske etika, etične dileme pri prikritem preiskovanju, navidezno kaznivo dejanje, poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Published: 14.12.2012; Views: 1614; Downloads: 138
.pdf Full text (884,21 KB)

19.
20.
Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica