| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MANAGERSKI PREVZEM PODJETJA MERKUR, D.D.
Gregor Kutnjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Prevzemi podjetij so že postali del slovenskega poslovnega vsakdana. Slovenska podjetja v pripravah na tujo konkurenco vse bolj uporabljajo te aktivnosti za obrambo lastnega tržnega položaja in za vstop na tuje trge. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo združitve in prevzemi še bolj zaznamovali slovensko poslovno okolje. Poleg tega pa je Slovenija zanimiv trg tudi za tuja podjetja, ki s pomočjo prevzemov želijo vstopiti vanj. V prvem delu diplomskega dela sem na kratko predstavil zgodovino prevzemov, kjer sem zajel pet različnih obdobij prevzemov ter jih na kratko opisal. V drugem delu sem nadaljeval s teoretičnim delom o prevzemih, kjer sem opisal vse pojme, ki so medsebojno povezani ali pa se jih večkrat zamenjuje s pojmom prevzemi. V nadaljevanju sem predstavil različne oblike in vrste prevzemov z opredelitvijo motivov in vzrokov za prevzeme in kot najpogostejši motiv prevzemanja se pojavlja predvsem povečevanje tržnega deleža, doseganje ekonomije obsega in vstop na nove trge. Prevzeme delimo v štiri glavne skupine glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in dejavnosti podjetij v povezavi, ki se razlikujejo glede na način združevanja. Poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongerične prevzeme. V svojo nalogo sem vključil tudi pregled prevzemov po Sloveniji in ugotovil, da so bila uspešno prevzeta le tista podjetja, pri katerih je šlo za prijateljske prevzeme, med katerimi so bili glavni cilji povezovanja povečanje tržnega deleža, nižanje stroškov in priložnost za rast. Dodal sem tudi seznam ponudb za odkup podjetij v letu 2007, saj se je prav tega leta trg zelo dobro odrezal. Prevzemi v Sloveniji se razlikujejo od prevzemov drugod po svetu, zato sem se odločil, da pojasnim nekaj specifičnosti slovenskih prevzemov, kjer imajo managerji bistveno večjo vlogo kot pa drugod po svetu. Prevzemi vplivajo na vse interesne skupine podjetij, ki so vpletene v proces prevzema. V proces prevzema so vključeni delničarji, managerji, zaposleni, lastniki in ne nazadnje tudi potrošniki, družba in država. V tem delu sem predstavil, kakšne učinke imajo prevzemi na posamezne interesne skupine. V tretjem delu sem želel opisati managerske odkupe podjetja oziroma kratko MBO. O MBO govorimo takrat, kadar skupina obstoječih managerjev od delničarjev kupi podjetje, v katerem so zaposleni. Pri odločitvah, ali določeno podjetje kupiti ali ne, se managerji odločajo iz različnih vzrokov. Managerski odkupi imajo kar nekaj prednosti, saj managerji najbolje poznajo potrebe podjetja in so tako najprimernejši kupci, zato sem jih tudi vključil v tem delu. Managerski odkupi imajo globalni pomen. V tujini so povsem vsakdanji pojav, v Sloveniji pa so se začeli šele uveljavljat v zadnjih letih. Eden najpogostejših motivov za managerske odkupe pri nas je izvedba privatizacije. V zadnjem delu sem opisal prevzem podjetje Merkur d. d.. Podjetje sem predstavil, opisal njihove strateške cilje in načrte ter predstavil potek managerskega prevzema. Prevzemi so eden od načinov vplivanja, da se podjetje sooči s spremembami ter se jim prilagaja. Četudi slovenskim podjetjem manjkajo izkušnje, pa prevzemi pripomorejo, da se struktura našega gospodarstva spreminja bistveno hitreje, kot bi se sicer brez njih. Iz vsega zapisanega lahko povzamemo, da prevzemi niso neodvisna spremenljivka, ampak so, vsaj v razvitih tržnih gospodarstvih, pogojeni z makroekonomskimi gibanji.
Keywords: pojem prevzema, združitve, pripojitve, spojitve, prijazni in sovražni prevzemi, oblike prevzemov, motivi prevzema, vrste prevzema, managerski odkup, ciljno podjetje.
Published: 15.10.2009; Views: 4698; Downloads: 1041
.pdf Full text (3,62 MB)

2.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE BANK
Jure Marin, 2010, final seminar paper

Abstract: POVZETEK Kot sem že omenil v diplomski nalogi prevzemi in združitve niso več nekaj neznanega, ampak na nek način postajajo zelo pomemben dejavnik v vsakodnevnem življenju. V preteklosti je bilo zelo malo ljudi, ki so imeli možnost občutiti, kako je biti zaposlen v podjetju, ki je bilo prevzeto ali v podjetju, ki se je za prevzem odločilo. Sam sem mnenja, da se bo ta trend v prihodnje spremenil in, da bo vsak zaposleni v svoji delovni dobi enkrat priča prevzemu bodisi na strani prevzemnega ali pa na strani ciljnega podjetja. Prvi del diplomske naloge se nanaša na zgodovino prevzemov in združitev, kjer sem zajel tudi vseh pet prevzemnih valov, ki so nas spremljali do danes in jih na kratko opisal. V drugem delu sem na kratko opisal osnovne pojme povezav bank kot so prevzem, združitev ter pripojitev. Vse te oblike pa lahko razčlenimo na prijazne ali sovražne oblike povezav. Seveda je to odvisno od ciljnega podjetja, kako se bo odzvalo na prevzem ali katero koli drugo obliko povezave. Kadar gre za sovražne prevzeme je dobro, da ciljno podjetje pozna vse vrste mehanizmov, s katerimi se lahko ustrezno ubrani takšnega napada. Obrambne mehanizme delimo na tiste, ki jih podjetja pripravijo in izvajajo že v času pred neposredno grožnjo prevzema, to so t.i. (pasivni obrambni ukrepi) in na skupino aktivnosti, ki jih podjetja uporabljajo kot ogovor na konkretne poskuse prevzemov to pa so t.i. (aktivni obrambni ukrepi). V nadaljevanju sem predstavil vrste in oblike prevzemov, ki so zelo pomembni, saj se morajo podjetja pravilno odločiti kakšen prevzem hočejo izvesti in seveda, na kakšen način. Nato sem podrobneje opredelil vrste prevzemov, ki jih delimo v štiri skupine, glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in glede dejavnosti podjetja v povezavi. In sicer poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongenerične prevzeme. Vsakemu izmed le-teh sem dodal še konkretne primere. V glavnem in zadnjem delu naloge pa sem opisal motive za prevzeme in združitve bank. Motivi, ki jih avtorji najbolj izpostavljajo so: • X-učinkovitost • Ekonomije povezanosti • Rast in diverzifikacija • Podcenjenost bank • Prevelik, da bi propadel • Tržna moč • Ekonomija obsega • Osebnostni motivi • Davčni motivi Kot pa vemo je razlogov zakaj se podjetja povezujejo veliko in tako se tudi motivi razlikujejo od primera do primera. Vendar kljub temu med najpogostejše motive za prevzeme sodijo povečanje tržnega deleža, doseganje ekonomij obsega in vstop na nove trge. Za zaključek bi lahko dejal, da so po mojem mnenju prevzemi in združitve v večini primerov zelo koristni tako za podjetja kakor tudi zaposlene, seveda kadar sledijo motivom podjetja in ne osebnim željam managerjev.
Keywords: Ključne besede: prevzem, združitev, pripojitev, prijazni in sovražni prevzem, (horizontalni, vertikalni, konglomeratni, kongenerični) prevzemi, oblike prevzemov, motivi za prevzeme.
Published: 18.11.2010; Views: 2048; Downloads: 290
.pdf Full text (446,37 KB)

3.
Kako izboljšati etiko managerskih prevzemov v Sloveniji
Vladka Jauk, 2015, master's thesis

Abstract: Vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko je izredno velik in pomemben. Namen magistrskega dela je obravnava slovenskih podjetij in delovanje managerjev pri prevzemih podjetij v skladu s poslovno etiko. Prvi del magistrskega dela je obravnavan s teoretičnega vidika, in sicer zajema obravnavo managerskih prevzemov, opredelitev etike in poslovne etike, etike managementa in predstavitev ene izmed pomembnejših funkcij v managementu, ki ji pravimo etično odločanje. Navedene kompetence smo na podlagi literature ustrezno predstavili in povzeli mnenja različnih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo po posameznih korakih predstavili podjetja, ki so prevzemala ali bila prevzeta, in izpostavili motive oziroma vzroke za prevzem posameznega podjetja. Zabeležili smo tudi, kako je bila prisotna etika pri posameznih prevzemih, in navedli predloge za izboljšave. To nam je predstavljalo I. aplikativni del. V nadaljevanju aplikativnega dela smo proučili raziskovalna vprašanja in jih ustrezno argumentirali. V magistrskem delu smo si zastavili nalogo, da pojasnimo in ugotovimo vpliv etike na managerske prevzeme v Sloveniji. Temeljna ugotovitev našega dela je, da na uspeh managerskega prevzema pomembno vpliva etično delovanje v podjetju. Managerski prevzemi, v katerih podjetja procesu etičnega delovanja ne posvečajo dovolj pozornosti, so obsojena na propad. Pomemben del magistrskega dela predstavlja primerjava petih podjetij, ki so prevzemala in bila v končni fazi tudi sama prevzeta ter prikaz vloge etike v obravnavanih primerih. Tako v teoretičnem kot v empiričnem delu dosegli zastavljene cilje magistrskega dela.
Keywords: prevzem podjetij, prijazni in sovražni prevzem, uspešnost prevzema, etika in poslovna etika, etika managementa, etično odločanje, izbrani managerski prevzemi v Sloveniji (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Mercator, Merkur in Fructal).
Published: 26.11.2015; Views: 843; Downloads: 144
.pdf Full text (1,60 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica