1. Podnebna odpornost - kaj, kako in zakaj? : uvodnikErik Kralj, 2024, other scientific articles Abstract: Podnebna odpornost je ključen koncept v soočanju s podnebnimi spremembami. Definicije odpornosti se razlikujejo glede na kontekst in področje, a skupni imenovalec je sposobnost sistemov, da se soočijo z grožnjami, ohranijo osnovne funkcije in se prilagodijo na spremembe. Gre za zelo kompleksen pojem, saj podnebna odpornost zahteva prilagoditev družbenih, gospodarskih in okoljskih sistemov, ki so med seboj prepleteni, napake pa se hitro potencirajo in povzročijo več škode kakor koristi. Tako kot se med seboj razlikujejo grožnje, ki pretijo sistemom, tako se razlikujejo tudi pristopi k izgradnji podnebne odpornosti. Kljub razpoložljivim znanstvenim rešitvam izzive predstavljajo kompleksnost sistemov, konflikti različnih interesov in uspešno mednarodno sodelovanje. Uspešno prilagajanje je ključno za trajnostno prihodnost na segrevajočem se planetu.
Keywords: podnebna odpornost, prilagajanje, podnebne spremembe, podnebne grožnje, trajnostna prihodnost
Published in DKUM: 21.01.2026; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (124,06 KB)
This document has many files! More... |
2. Predlog izboljšanega postopka odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov : diplomsko deloTilen Štuhec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov, s poudarkom na strešnih kritinah, ki v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben vir tveganja za zdravje ljudi in onesnaženje okolja. V prvem delu naloga predstavi zgodovino uporabe azbesta, njegove fizikalne lastnosti, vrste materialov ter vplive na zdravje in okolje. Sledi pregled evropske in slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z azbestom, ter analiza zahtev glede organizacije gradbišča, osebne varovalne opreme, prijave del in pravilnega ravnanja z odpadki.
Osrednji del naloge obravnava trenutno prakso odstranjevanja azbestnih materialov v Sloveniji in Evropi, pri čemer so izpostavljene ključne pomanjkljivosti: neustrezno usposabljanje delavcev, pomanjkljiv nadzor, neuporaba sodobnih tehnoloških rešitev, neustrezno pakiranje in transport odpadkov ter odsotnost meritev onesnaženosti zraka po zaključku del. Na podlagi identificiranih vrzeli naloga predlaga izboljšan tehnološki proces odstranjevanja azbestnih kritin.
Predlagani sistem vključuje uporabo enkapsulacijskih sredstev in tehnične pene za zmanjšanje sproščanja vlaken, uvedbo lokalnih in centralnih HEPA filtracijskih enot, uporabo optičnih senzorjev ALERT za sprotno spremljanje koncentracije vlaken v zraku ter integracijo BIM pristopa za boljše načrtovanje, koordinacijo deležnikov in digitalno sledljivost odpadkov. Dodatno so predstavljene izboljšave v organizaciji gradbišča, dekontaminaciji, pakiranju in označevanju odpadkov, vključno z uporabo RFID ali QR sistema.
Ugotovitve naloge kažejo, da bi uvedba nadgrajenega procesa pomembno zmanjšala zdravstvena in okoljska tveganja, izboljšala preglednost postopkov ter omogočila učinkovitejše upravljanje sanacijskih projektov. Kljub višjim začetnim stroškom in potrebi po dodatnem usposabljanju delavcev so dolgoročne koristi jasne – varnejša izvedba del, boljše varstvo okolja ter zmanjšanje tveganja nelegalnega odlaganja. Predlagani sistem tako predstavlja izvedljivo, napredno in prihodnostno usmerjeno rešitev za varno odstranjevanje azbesta v Sloveniji.
Keywords: azbest, sanacija, material, enkapsulacija, pena, HEPA filtracija, optični
senzorji, BIM tehnologija, prihodnost, odpadki, transport, varnost, zdravje, okolje
Published in DKUM: 11.12.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (898,59 KB) |
3. Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih : diplomsko deloGašper Derenda, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom "Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih" podaja pregled električnih pogonskih sistemov, ki se uporabljajo v sodobnih električnih avtomobilih. V uvodu predstavi problematiko naraščajočih okoljskih izzivov in potrebo po trajnostnih rešitvah v prometu. Pregleduje zgodovinski razvoj električnih vozil, od začetkov do današnjega hitrega napredka, in osvetljuje ključne prednosti ter izzive, s katerimi se srečujejo ta vozila. Osrednji del naloge je posvečen tehničnim vidikom električnih pogonskih sistemov, vključno z baterijskimi sistemi, električnimi motorji, pretvorniki močnostne elektronike in vrstami menjalnikov. Predstavljene so različne vrste baterij, kot so litij-ionske baterije, in različni tipi motorjev, kot so sinhronski in asinhronski motorji ter elektronsko komutirani reluktančni stroji. Poleg tega naloga predstavi infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, vključno z različnimi vrstami priključkov in standardi polnjenja. Na koncu naloga poudari trenutne trende in prihodnje smeri razvoja e-mobilnosti, s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti, trajnosti in širši uporabi električnih vozil. Skupaj naloga ponuja vpogled v kompleksnost in potencial električnih pogonskih sistemov za trajnostni razvoj prometnega sektorja.
Keywords: električna vozila, pogonski sistemi, električni motorji, baterijski sistemi, močnostna elektronika, trajnostna mobilnost, polnilna infrastruktura, reluktančni motor, litij-ionske baterije, e-mobilnost, zgodovina električnih vozil, okoljski vpliv, asinhronski motor, sinhronski motor, priključki za polnjenje, standardi polnjenja, trajnostni promet, energetska učinkovitost, elektromobilnost, prihodnost mobilnosti
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,27 MB)
This document has many files! More... |
4. Vpliv umetne inteligence na destinacijski management slovenskih destinacij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaKatarina Novak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Umetna inteligenca postaja pomemben dejavnik v turizmu, saj omogoča razvoj novih rešitev, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo konkurenčnost destinacij. V zadnjih letih se je uporaba umetne inteligence v turizmu močno razširila, kar je spodbudilo raziskavo o njenem vplivu na destinacijski management v Sloveniji. Cilji v teoretičnem delu zajemajo pregled strokovne in znanstvene literature o destinacijskem managementu, tehnološkem napredku v turizmu in vlogi umetne inteligence. Posebej je opredeljena oblike umetne inteligence in njene aplikacije, kot so personalizacija ponudbe, digitalni marketing, podatkovna analitika in napovedovanje trendov. V empiričnem delu so z metodo kvalitativnega raziskovanja bili izvedeni polstrukturirani intervju s predstavniki enajstih slovenskih destinacij. Zbrani odgovori so bili analizirani s pomočjo tematskega kodiranja, in sicer je na ta način bila raziskana trenutna praksa, priložnosti in ovire pri uporabi umetne inteligence v destinacijskem managementu. Ugotovljeno je bilo, da destinacije umetno inteligenco prepoznavajo kot ključno za prihodnji razvoj, vendar se pri implementaciji soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, znanja in vprašanja varstva podatkov. V zaključku so bila podana priporočila za nadaljnjo digitalno transformacijo slovenskega turizma.
Keywords: umetna inteligenca, destinacijski management, digitalna transformacija, turizem, prihodnost turizma
Published in DKUM: 29.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (821,50 KB) |
5. Naklonjenost digitalnemu evru v slovenskem prostoruSara Kolar, 2025, master's thesis Abstract: Digitalni evro bi dopolnil obstoječe oblike gotovine in bančnih vlog ter prispeval k sodobnejšemu, varnejšemu in bolj vključujočemu finančnemu sistemu v evroobmočju. Namen raziskave je bil proučiti stališča prebivalcev Slovenije do digitalnega evra, njihovo stopnjo seznanjenosti, raven zaupanja v ta projekt ter morebitne pomisleke, pri čemer so v ospredju demografski dejavniki, kot so starost, spol in izobrazba.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je pojasnjen pojem digitalnega denarja, prednosti, slabosti in uvajanje le tega. Poudarek je na razlikovanju med zasebnimi in javnimi oblikami digitalnega denarja, pri čemer je digitalni evro predstavljen kot oblika CBDC, ki bi jo izdala in zagotavljala Evropska centralna banka. Obravnavani so tudi razlogi za njegovo uvedbo, kot so zmanjšanje uporabe gotovine, zaščita monetarne suverenosti, spodbujanje inovacij v plačilnem prometu in zmanjšanje odvisnosti od tujih ponudnikov plačilnih storitev. Predstavljena so tehnološka in pravna vprašanja, ki spremljajo uvedbo digitalnega evra, vključno z vprašanji varstva osebnih podatkov, preprečevanja pranja denarja in zagotavljanja kibernetske varnosti.
Empirični del magistrskega dela temelji na anketnem vprašalniku, kjer smo raziskovali stopnjo seznanjenosti z digitalnim evrom, izraženo podporo njegovi uvedbi, zaupanje v institucije, ki ga razvijajo, pomisleke glede zasebnosti in varnosti ter potencialne vplive demografskih dejavnikov. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo deskriptivne statistike in primerjav med skupinami, pri čemer so bile preverjene tudi hipoteze o večji naklonjenosti digitalnemu evru med mlajšimi in bolj izobraženimi posamezniki.
Rezultati raziskave kažejo, da je splošna seznanjenost z digitalnim evrom med slovenskimi prebivalci še relativno nizka, kljub temu pa obstaja zmerna podpora njegovi uvedbi, zlasti med mlajšimi in bolj izobraženimi anketiranci. Pomemben dejavnik zaupanja predstavlja percepcija o nadzoru nad osebnimi podatki ter transparentnosti informacij s strani Evropske centralne banke. Ugotovljeno je bilo tudi, da so posamezniki, ki že danes pogosteje uporabljajo digitalne oblike plačevanja, bolj odprti za uvedbo digitalnega evra. Med glavnimi pomisleki anketirancev prevladujejo vprašanja o varnosti, zaščiti zasebnosti ter strah pred pretiranim nadzorom s strani države.
Magistrsko delo zaključuje, da je za uspešno implementacijo digitalnega evra ključno obsežno obveščanje in izobraževanje javnosti, zagotavljanje tehnične varnosti in varovanja zasebnosti ter okrepljeno zaupanje v institucije, ki bodo upravljale z novim digitalnim plačilnim sredstvom. Digitalni evro v Sloveniji ima potencial, da prispeva k bolj dostopnemu, učinkovitemu in sodobnemu plačilnemu sistemu, vendar mora njegova uvedba temeljiti na vključujočem pristopu, ki bo upošteval pomisleke državljanov in zagotovil njihovo zaupanje.
Keywords: digitalni evro, centralnobančne digitalne valute, digitalizacija, digitalne valute, prihodnost gotovine
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,89 MB) |
6. Odnos zaposlenih do rabe umetne inteligence v prihodnostiKatja Maselj, 2025, master's thesis Abstract: Tehnologije umetne inteligence se hitro razvijajo in vse pogosteje vključujejo v delovne procese, kar odpira vprašanja o njihovem vplivu na zaposlene, predvsem z vidika zaznanih koristi, morebitnih tveganj, etičnih vprašanj in zaupanja v tehnologijo. Naš namen je bil raziskati in analizirati odnos zaposlenih do rabe umetne inteligence v prihodnosti ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo sprejemanje te tehnologije v delovnem okolju, z namenom podati uporabna priporočila za uspešno integracijo umetne inteligence v podjetjih.
V teoretičnem delu smo predstavili ključne koncepte umetne inteligence, njene vrste, primere uporabe v vsakdanjem in poslovnem okolju, prednosti in nevarnosti za zaposlene ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje odnosa do tehnologije. Osrednji poudarek smo namenili zaznavam zaposlenih in dejavnikom, ki vplivajo na sprejemanje umetne inteligence v delovnem okolju, ter to dopolnili s prikazom primera dobre prakse.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne ankete, ki jo je izpolnilo 180 delovno aktivnih posameznikov različnih starosti in izobrazbenih stopenj. Analiza podatkov je pokazala, da višje izobraženi anketiranci umetno inteligenco pogosteje zaznavajo kot priložnost za razvoj in izboljšanje dela. Faktorska analiza je izpostavila tri ključne dimenzije odnosa do umetne inteligence: pozitivna naravnanost in kompetentnost, zaskrbljenost zaradi negativnih posledic ter potreba po regulaciji in vključevanju zaposlenih.
Zaključki raziskave poudarjajo, da odnos do umetne inteligence ni enoznačen, temveč ga oblikujejo izkušnje, znanje, osebni vrednostni okvirji in širše organizacijsko okolje. V nalogi smo predstavili tudi priporočila za podjetja, med drugim pomen izobraževanja, transparentne komunikacije in vključevanja zaposlenih v procese uvajanja tehnologij. Ti ukrepi lahko bistveno pripomorejo k boljši sprejetosti umetne inteligence in zmanjšanju odpora pri zaposlenih.
Keywords: umetna inteligenca, zaposleni, prihodnost
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (6,39 MB) |
7. Vpliv umetne inteligence na zaposlovanjeAleš Korošec, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca (UI) je ena ključnih tehnologij četrte industrijske revolucije, ki že povzroča pomembne spremembe v družbi in na trgu dela. Magistrska naloga obravnava vpliv UI na zaposlovanje ter preoblikovanje delovnih okolij v različnih gospodarskih sektorjih. Raziskava se osredotoča na proizvodni, storitveni in razvojni sektor, pri čemer analiziramo, kako zaposleni in vodstvo zaznavajo prisotnost UI v organizacijah ter kakšne izzive in priložnosti prinaša njena implementacija. Cilj raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so zaposleni in vodstvo seznanjeni z vplivom tehnologije na delovna mesta ter kako se kadrovski management sooča s spremembami v zaposlovanju.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tehnologij, opredelili ključne inovacije in preučili sodobne trende v zaposlovanju. Poseben poudarek smo namenili kadrovskemu managementu v kontekstu UI, kjer smo analizirali vpliv tehnologije na procese zaposlovanja, izbire kandidatov in upravljanje talentov. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih metod. Izvedli smo anketno raziskavo ter opravili intervjuja s predstavnikoma izbranih podjetij.
Rezultati raziskave nakazujejo, da je dejanska uporaba UI v trenutnem delovnem okolju še vedno omejena. Vodstva organizacij sicer prepoznavajo njen potencial, vendar niso v celoti pripravljena na spremembe. Ključni izzivi, s katerimi se soočajo, vključujejo etične dileme, varnost podatkov in transparentnost algoritmov pri izbiri kandidatov. Prav tako še niso vzpostavljene ustrezne strategije za krepitev medgeneracijske pomoči pri usposabljanju zaposlenih za delo z UI. Za uspešno implementacijo so ključni vlaganje v usposabljanje zaposlenih, razvoj organizacijske kulture ter prilagoditev regulativnih okvirjev, ki bodo zagotavljali etično in pravično uporabo UI v procesih zaposlovanja.
Keywords: Prihodnost dela, zaposlovanje, umetna inteligenca, kadrovski management, zaposleni.
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 55
Full text (1,48 MB) |
8. Kripto-valute kot paralelni sistemTjaš Horvat, 2024, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomske naloge je vzpostavitev kriptovalut kot učinkovitega paralelnega finančnega sistema, ki deluje neodvisno od tradicionalnih bančnih institucij. Tradicionalni finančni sistemi se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz njihove centralizirane narave. Med največjimi problemi so visoki stroški transakcij, predvsem pri mednarodnih prenosih denarja, kjer posredniki, kot so banke in finančne institucije, zaračunavajo visoke provizije in upočasnjujejo proces. Na drugi strani decentralizirani finančni sistemi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, ponujajo rešitev teh težav. Omogočajo neposredne transakcije med uporabniki brez posrednikov, kar zmanjšuje stroške in povečuje hitrost transakcij. Decentralizacija prav tako zmanjšuje tveganje sistemske napake, saj ni ene same točke odpovedi, in omogoča bolj enakopraven dostop do finančnih storitev, saj so te odprte za vse, ki imajo dostop do interneta. Kljub močnemu potencialu pa decentralizirani sistemi prinašajo izzive, kot so vprašanja glede varnosti, regulacije in zaščite uporabnikov. V diplomski nalogi smo najprej predstavili osnovne koncepte kriptovalut in podrobneje analizirali tehnologijo veriženja blokov, ki je glavni element delovanja decentraliziranih sistemov. V nadaljevanju smo analizirali izzive na področju regulacije in preučili že obstoječo regulacijo in različne pristope, ki so jih izbrale države na področju kriptovalut. Obravnavali smo tudi izzive na področju varstva investitorjev, preprečevanja kriminalnih dejavnosti in vpliva regulacije na razvoj kriptovalut. Na koncu pa smo poskušali tudi predvideti prihodnost kriptovalut kot paralelnega sistema, pri čemer smo se osredotočili na tehnološke napredke tehnologije veriženja blokov, potencialno združljivost z obstoječimi finančnimi sistemi in oblikovanja prihodnosti financ. Rezultati kažejo, da imajo kriptovalute potencial, da postanejo pomemben del globalnega finančnega sistema, vendar njihov dolgoročni uspeh ostaja odvisen od nadaljnjega razvoja tehnologije, regulativnih okvirov in zaupanja javnosti.
Keywords: kriptovalute, decentralizacija, tehnologija veriženja blokov, regulacija, prihodnost financ
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 60
Full text (3,32 MB) |
9. Kako s konceptom pametnega mesta izboljšati kvaliteto življenja v mestu Banja Luka : diplomsko deloJovana Jeličić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na koncept pametnega mesta in njegovo potencialno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja v Banja Luki. Pametna mesta so urbanistični koncepti, ki izkoriščajo informacijsko-tehnološke inovacije za optimizacijo javnih storitev, prometa, okolja in infrastrukture, kar vodi k učinkovitejšemu, trajnostnemu in prijaznejšemu mestnemu okolju za prebivalce.
V raziskovalnem delu se analizira, kako bi vpeljava koncepta pametnega mesta lahko reševala ključne izzive Banja Luke, kot so prometna preobremenjenost, onesnaženje okolja, učinkovita poraba energije in javnih virov ter krepitev gospodarskega razvoja. Cilj raziskave je predlagati konkretne ukrepe in strategije za implementacijo koncepta pametnega mesta v Banja Luki.
Rezultati raziskovalnega dela ponujajo vpogled v potencialne koristi in izzive vpeljave pametnih rešitev v Banja Luki ter nudijo smernice za nadaljnje ukrepanje v smeri izboljšanja kakovosti življenja in razvoja mesta.
Keywords: pametno mesto, pametna mesta in prihodnost, pametna mesta in trajnost, trajnostna mesta, IoT in pametno mesto
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 43
Full text (651,42 KB) |
10. Zgodovinski razvoj računovodstva in njegova prihodnostNeja Novak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Marsikdo se ne zaveda vpliva razvoja civilizacije na različne aspekte življenja. Definitivno pa se ljudje ne zavedajo začetkov računovodstva že v antičnih časih, ki so bili tesno povezani s takratnim trgovanjem, oboje pa je potekalo v povsem drugačni obliki kot danes. Vsebina diplomskem dela vas bo popeljala skozi celotno zgodovino računovodstva, od njegovih začetkov, ki segajo približno 3000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, pa vse do današnjih dni. Po arheoloških izkopavanjih je razvidno, da se je računovodstvo začelo razvijati v Mezopotamiji, kjer so prve oblike računovodskih zapisov uporabljali trgovci in upravniki, da bi beležili transakcije in zaloge. V nadaljevanju se osvetli, kako je razvoj civilizacij in trgovanja vplival na napredek računovodstva, pa tudi, kako so različne civilizacije prispevale k oblikovanju te ključne ekonomske dejavnosti. V srednjem veku je računovodstvo doživelo pomembne spremembe, še posebej pod vplivom Italijanov, ki so s svojo inovativnostjo in sistematizacijo znatno prispevali k razvoju stroke. Italijanski trgovci in bankirji so uvedli dvostavno knjigovodstvo, ki se uporablja še danes in predstavlja temelj sodobnega računovodstva. Skozi pretekle industrijske revolucije je računovodstvo doživelo velike spremembe in napredke. Od ročnih zapisov in knjigovodskih knjig se je računovodstvo razvilo v bolj organizirano in tehnološko podprto dejavnost. V diplomskem delu so vključeni tudi vplivi trenutne, četrte industrijske revolucije, ki prinaša digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence v računovodstvu. Prednosti teh tehnoloških inovacij vključujejo večjo natančnost, hitrejše obdelave podatkov in zmanjšanje človeških napak. Posvetila sem se na prihodnost računovodske stroke, tako da sem se poglobila v tako tehnične kot vsebinske vidike razvoja. Ne le da boste v delu našli pregled svetovnega razvoja računovodstva, temveč je osvetljen tudi razvoj na Slovenskem. Predstavljene so ključne prelomnice in dogodki, ki so oblikovali računovodsko prakso v Sloveniji. Poleg teoretične opredelitve prihodnosti računovodske stroke boste našli tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med učitelji na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah s področja računovodstva in revizije. Ta anketa prinaša vpogled v mnenja in pričakovanja strokovnjakov glede prihodnosti računovodske izobrazbe in prakse.
Keywords: računovodstvo, zgodovina, razvoj, digitalizacija, prihodnost, učitelji
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 85
Full text (1,10 MB) |
