| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KLAVZULE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SPORAZUMIH EVROPSKE UNIJE S SREDOZEMSKIMI DRŽAVAMI
Staša Novak, 2012, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem uveljavljanja klavzul o človekovih pravicah v evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumih, tako da nas popelje od podrobne predstavitve značilnosti zunanje politike Evropske unije in politike človekovih pravic do razvoja odnosov Evropske unije z državami južnega Sredozemlja. Osrednji del naloge je namenjen pravni analizi klavzul o človekovih pravicah in razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na njeno udejanjanje v praksi. Zajete so okoliščine, ki so pomembno zaznamovale spremembe sosedske politike Evropske unije v letu 2011 in predstavljajo nov zagon pri uveljavljanju načel in vrednot Evropske unije v odnosih s tretjimi državami oziroma oblikovanju novih smernic za uveljavljanje klavzul o človekovih pravicah. Naloga zaključi z ugotovitvijo, da je kredibilna politika človekovih pravic predvsem odvisna od krepitve doslednosti Evropske unije, članic in partnerskih držav pri njenem izvajanju.
Keywords: Evropska unija, klavzula o človekovih pravicah, klavzula bistvenega elementa, klavzula o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, pridružitveni sporazum, pogojevanje, človekove pravice, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropska sosedska politika, Unija za Sredozemlje
Published: 12.07.2012; Views: 1459; Downloads: 150
.pdf Full text (2,58 MB)

2.
PRAVICE TURŠKIH DRŽAVLJANOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI DEMIRKAN
Jerneja Horvat, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Leyla Ecem Demirkan je s tožbo pred nemškim sodiščem zahtevala ugotovitev, da za prestop nemške meje ne potrebuje vize. Odločitev naj bi temeljila na razlagi Pridružitvenega sporazuma ter klavzule »standstill« vsebovane v Dodatnem protokolu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Turčijo, ki pogodbenicama prepoveduje uvedbo novih omejitev na področju svobodnega opravljanja storitev ter svobodne ustanovitve. Uredba (ES) št. 539/2001 in na njej temelječ nemški predpis sta obveznost vize uvedla po začetku veljavnosti Dodatnega protokola. Predložitveno sodišče je Sodišču EU zastavilo vprašanje, ali klavzula »standstill«, vsebovana v Pridružitvenem sporazumu s Turčijo ščiti tudi prejemnike storitev. Sodišče je z analizo sodne prakse prišlo do zaključka, da se cilji Pridružitvenega sporazuma ter Pogodb o Evropski uniji in delovanju Evropske unije preveč razlikujejo, da bi bilo mogoče sodno prakso, ustvarjeno v povezavi s Pogodbo o delovanju Evropske unije prenesti na Pridružitveni sporazum. Ker tudi ne obstaja sodna praksa, ki bi v kontekstu klavzule »standstill« že priznala pravice prejemnikom storitev, je odločilo, da takšnih pravic klavzula ne zagotavlja in da je treba klavzulo razumeti tako, da v okviru svobodnega opravljanja storitev ščiti samo ponudnike storitev.
Keywords: zadeva Demirkan, Evropska unija, Pridružitveni sporazum, Dodatni protokol, klavzula »standstill«, turški državljani, sodna praksa, svoboda opravljanja storitev, pasivna svoboda opravljanja storitev
Published: 02.12.2014; Views: 870; Downloads: 132
.pdf Full text (232,54 KB)

3.
POSLOVANJE S SRBIJO V OKVIRIH STABILIZACIJSKO PRIDRUŽITVENEGA SPORAZUMA
Polona Golob, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po desetletju konfliktov, ki so nastajali na področju Zahodnega Balkana in so se zaključili šele s posredovanjem mednarodne skupnosti, se je ta regija znašla pred novimi, pomembnimi izzivi. V diplomskem delu podrobneje predstavimo poslovanje dveh držav, pri katerih bi lahko rekli, da gre za star, dobro znan trg. Srbija in Slovenija sta državi, ki sta nekoč že bili povezani v skupno gospodarstvo bivše Jugoslavije in sta po razpadu skupne države nadaljevali vsaka svoj razvoj z različno intenzivnostjo. V uvodnem delu se dotaknemo stanja, problematike in perspektive odnosov Srbije z Evropsko unijo ter samega gospodarstva Srbije skozi zgodovino. Slovenija se je po razpadu Jugoslavije osamosvojila in takoj začela s pristopnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo. 1. 5. 2004 je postala polnopravna članica Evropske unije z vsemi pravicami in dolžnostmi. Zato nadaljujemo s predstavitvijo skupne zunanjetrgovinske politike, katere osnovni namen je zaščititi pravila notranjega trga in omogočiti trgovanje evropskim podjetjem na globalni ravni, kar je velikega pomena pri poslovanju Slovenije z nečlanico Evropske unije. Evropska unija ponudi vsaki državi možnost popolne integracije za vstop vanjo, vendar morajo države najprej izpolnjevati določene politične in gospodarske pogoje ter tako krepiti medsebojno sodelovanje. Medtem ko je Slovenija uspešno in hitro izpolnila pogoje ter pristopila k Evropski uniji, je Srbija s ponovnim povezovanjem z mednarodnimi organizacijami šele po letu 2000 obnovila pristopna pogajanja ter začela dosegati določen napredek v smeri članstva v Evropski uniji. Glavni politični okvir za odnos med Slovenijo kot članico Evropske unije in državo Zahodnega Balkana – Srbijo predstavlja podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Ta sporazum je osrednja tema diplomskega dela. Gre za proces pridružitve, ki je individualno zasnovan za vsako od sodelujočih držav. Vključuje sodelovanje, politični dialog, oblikovanje proste trgovine, finančno pomoč in približevanje evropskemu pravu s ciljem pridružitve posamezne države Evropski uniji. V zadnjem poglavju diplomskega dela na praktičnem primeru predstavimo, kako vpliva stabilizacijsko-pridružitveni sporazum na poslovanje slovenskega podjetja GEP Štalekar s srbskim podjetjem.
Keywords: Evropska unija, zunanjetrgovinska politika, stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, mednarodno gospodarsko pravo, pridružitev Srbije Evropski uniji.
Published: 19.05.2016; Views: 477; Downloads: 47
.pdf Full text (462,92 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica