Search the digital library catalog

Abstract: Lastninska pravica se lahko pridobi tako na izviren kot tudi na izveden način. V magistrski nalogi sta podrobneje predstavljena izvirna načina pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in s prisilno prodajo. V primeru pridobitve lastninske pravice na izviren način lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, ne glede na to, ali je stvar imela lastnika pred pridobitvijo ali ne. Prav tako na novo pridobljena lastninska pravica ni v ničemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile lastninsko pravico prejšnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega imetnika lastninske pravice, včasih pa celo proti njegovi volji. Priposestvovanje sodi med pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, za katere je značilno, da se lastninska pravica pridobi v trenutku izpolnitve vseh zakonsko določenih pogojev. Predpostavke, ki so določene za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, so: dobrovernost, lastniška posest in pretek časa. Ne glede na velik vpliv nemškega stvarnega prava na slovensko stvarno pravo, lahko opazimo pri priposestvovanju bistvene razlike, med njimi lahko izpostavimo, da nemško pravo za nepremičnine ne določa pogoja dobrovernosti in da ne pozna instituta zunajknjižnega priposestvovanja. V nadaljevanju se magistrsko delo osredotoči na pridobitev lastninske pravice preko prisilne prodaje, kamor spadata tako prodaja v izvršilnem postopku kot tudi prodaja v stečajnem postopku. Prodaja v izvršilnem postopku in prodaja v stečajnem postopku sodita med pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. V okviru izvršilnega postopka sta pomembna sklep o domiku in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. V okviru stečajnega postopka pa je pomemben predvsem sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Posebej je poudarjeno vprašanje dobrovernosti v okviru pridobitve lastninske pravice s prisilno prodajo, predvsem zaradi pomena dobre vere na stvarnopravnem področju. Vrhovno sodišče upošteva sklicevanje na kupčevo nedobrovernost šele v primeru, ko tožnik zatrjuje, da je šlo pri prodaji za zlorabo. Običajna nedobrovernost se ne upošteva, saj gre za originarno pridobitev. Ima pa lastnik nepremičnine v izvršilnem postopku na voljo ugovor tretjega in tožbo na nedopustnost izvršbe, v stečajnem postopku pa izločitveno pravico, s katerimi lahko ob uspehu prepreči prodajo. Vsa obravnavana področja v magistrskem delu so podkrepljena s sodno prakso, ki se je izoblikovala skozi številne odločitve sodišč v zadnjih letih.
Keywords: lastninska pravica, izvirna pridobitev lastninske pravice, priposestvovanje, prisilna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 741; Downloads: 202
Full text (1,45 MB)

Abstract: Sodna praksa nakup nepremičnin v postopku prisilne prodaje (izvršilni in stečajni postopek) obravnava kot izviren (originaren) pridobitni način. Za izviren način pridobitve je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, neodvisno od dejstva, ali je že kdo poprej imel lastninsko pravico na stvari, saj četudi jo je imel, pridobitelj pridobi lastninsko pravico neodvisno od volje prejšnjega lastnika. Takšen način pridobitve lastninske pravice je po stališču sodne prakse posledica javnosti postopka in vodenja postopka (vodi ga sodišče), zaradi česar izključuje vse ugovore glede nedobrovernosti kupca in močnejše pravice, saj omogoča vsem, da svoje ugovore uveljavijo do sklenitve pogodbe. Pri nakupu nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku tako velja enako kot v izvršbi: kupec postane lastnik, tudi če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma da so obstajali kakšni drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Lastnik postane s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine in lastnik ostane tudi, če je sklep o izvršbi naknadno spremenjen ali razveljavljen. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 193. členu namreč kupca na dražbi varuje, ko določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona. Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v petem odstavku 340. člena izrecno določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičena niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, pa ni. Poleg tega je v sodni praksi prevladalo stališče, da se v postopku prisilne prodaje načelo zaupanja ne uporablja, saj ne gre za poslovno pridobitev temveč za pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo. Drugače je le v primeru, ko je kupcu mogoče očitati kvalificirano nedobrovernost. To je v primeru, ko je kupec vedel, da nepremičnina ne pripada stečajnemu dolžniku oziroma, ko so bile prekoračene pravno dopustne meje prisilne prodaje. Vendar pa se v delu novejše literature pojavilo stališče, da gre tudi v postopku prisilne prodaje za poslovni način pridobitve. Gre namreč za prenos že obstoječe, dolžnikove lastninske pravice, ki se izvede neodvisno od volje vknjiženega lastnika, torej prisilno (izvirno), zaradi česar naj bi bila pridobitev lastninske pravice izvirna v tem pomenu, da V pridobi kupec pravico neodvisno od poslovne volje dolžnika, ne pa v tem pomenu, da pridobi kupec pravico neodvisno od pravice dolžnika, tudi, če dolžnik ni bil lastnik, kupcu pa je bilo to dejstvo znano oziroma mu ni moglo biti nepoznano.
Keywords: stečaj, izločitvena pravica, prisilna prodaja, poslovna pridobitev lastninske pravice, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Published in DKUM: 09.01.2020; Views: 1303; Downloads: 233
Full text (1,68 MB)

Abstract: Diplomsko delo obsega obravnavo instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in pregled sodne prakse. V našem pravnem redu je razpolagalna sposobnost eden od temeljnih pogojev za prenos lastninske pravice. Vendar pa tudi naša stvarnopravna zakonodaja, podobno kot večina evropskih, na premičninskem področju omogoča tudi pridobitev lastninske pravice od nelastnika, torej nekoga ki nima razpolagalne sposobnosti, predvsem s ciljem, da se čim bolj varuje pravni promet in s tem dobroverni pridobitelji. Možnost pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, je predvidena v 64. členu Stvarnopravnega zakonika, pod naslovom »Posebni primeri pridobitve«. Vendar pa je pomembno poudariti, da je mogoče pridobiti lastninsko pravico kljub dejstvu, da ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti le, če so izpolnjeni vsi kumulativno postavljeni pogoji, kot jih določa zakon. V diplomskem delu so razčlenjeni vsi pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, vključena je tudi sodna praksa, ki v je skozi sodne odločbe vzpostavila merila za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Predvsem so se sodišča skozi sodne odločbe ukvarjala s presojo dobrovernosti pridobitelja lastninske pravice, nekaj sodnih odločb se nanaša tudi na druge zakonske pogoje. V zaključku diplomskega dela, je na kratko predstavljena problematika protipravno prilaščenih vozil in uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v postopkih zasega takih vozil s strani državnih organov ter postopkih vračanja le teh. Na kratko so predstavljeni tudi pogoji za odškodninsko odgovornost v primeru protipravnih zasegov oziroma morebitnih nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil njihovim lastnikom.
Keywords: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, dobrovernost, odplačnost, protipravna prilastitev, zaseg, odškodninska odgovornost
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 1455; Downloads: 145
Full text (761,77 KB)

Abstract: Moje Diplomsko delo Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v okviru prisilne prodaje v izvršbi s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi porasta vse večjega trenda nakupa nepremičnin na javnih dražbah, ki potekajo v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, saj se za takšen način nakupa nepremičnine v zelo negotovih izvršilnih procesih odločijo posamezniki, ki si na takšen način želijo pridobiti lastninsko pravico na svoji prvi nepremičnini in si tako rešiti stanovanjsko problematiko, na drugi strani pa je prisilna prodaja v izvršbi pomembna z vidika interesa upnika, ki želi od dolžnika izterjati svojo terjatev na način, da predlaga kot sredstvo izvršbe zoper dolžnika tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki lahko poleg grožnje dolžniku naj svoj dolg namesto izmikanja raje plača, pripelje tako daleč, da se dolžnikove nepremičnine prisilno prodajo v izvršilnem postopku, pridobljeni denarni znesek iz takšne prisilne prodaje pa se razdeli med upnike. Prvo poglavje mojega diplomskega dela vsebuje obrazložitev pojma pridobitve lastninske pravice v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, ki predstavlja enega od načinov izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini po nastanku prisilne hipoteke, t.j. hipoteke na podlagi sodne odločbe. Pravila in določila glede poteka izvršilnega postopka celovito ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je dočakal že kar nekaj sprememb z novelami, med drugim tudi na področju nepremičninske izvršbe. Sredstva zavarovanja in način nastanka prisilne hipoteke sem predstavila v drugem poglavju, kjer sem opisala dva načina nastanka prisilne hipoteke, in sicer prvi način kot izvršba na nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve in nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja, v svojem diplomskem delu pa sem se ukvarjalo samo z nastankom prisilne hipoteke z izvršbo na nepremičnine dolžnika. V nadaljevanju svojega diplomskega dela sem v tretjem poglavju podrobneje predstavila predmet nepremičninske izvršbe in nepremičninsko izvršbo kot izvršilno sredstvo izvršbe ter v četrtem in petem poglavju podrobneje opisala sam potek prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku. Srednji del mojega diplomskega dela predstavlja šesto poglavje, kjer sem prestavila pogoje in načine prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer potek javne dražbe ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo ter novost, ki jo je prinesla novela ZIZ-J, in sicer gre za prodajo nepremičnine z zavezujočim zbiranjem ponudb. Navedeno poglavje sem zaključila s predstavitvijo dveh izvršilnih sklepov, in sicer sklepa o domiku ter sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj slednji predstavlja konstitutivno odločbo sodišča v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika in kot taka način izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, vse našteto pa sem podkrepita tudi s sodnimi odločbami aktualne sodne prakse. V sedmem poglavju sem opisala pojem varstva lastninske pravice v pričakovanju, ki predstavlja konflikt med nevpisanimi kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim, kjer sem našla bogat izbor aktualne sodne prakse. Ves navedeni teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse.
Keywords: pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe, prisilna hipoteka, prisilna hipoteka v postopku zavarovanja, prisilna prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2350; Downloads: 253
Full text (361,50 KB)

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena primerjava pridobitve lastninske pravice na najdenih premičninah ter stvareh brez lastnika med slovenskim, ameriškim, srbskim in italijanskim pravnim redom. Za razliko od evropskega kontinentalnega prava ameriški sistem temelji na običajnem pravu (angl. common law) in za ta del pravnega urejanja pozna izraz law of finders – pravo najditeljev. Kljub obsežni sodni praksi, so nekatere zvezne države ZDA sprejele zakone, s katerimi so omenjeno področje uredile drugače, kot so to prej določala običajnopravna pravila. Med primerjanimi evropskimi pravnimi ureditvami pozitivno srbsko pravo trenutno sicer še ne predvideva pridobitve privatne lastninske pravice na najdeni stvari, zato pa načrt novega zakonika ponuja zelo podobne rešitve, kot jih trenutno poznata slovenski in italijanski pravni red. Po pregledu posameznih zakonodaj so na koncu naloge strnjene ugotovitve, katere so glavne skupne značilnosti pravnih redov, kje prihaja do razlik, in kakšna je predvidena nadaljnja smer urejanja. Ne glede na to, da za slovensko ureditev ne moremo trditi, da je brez pomanjkljivosti, pa lahko povzamemo, da je trenutno slovensko pravo najditeljev primerljivo s pravnimi redi opisanih držav, katere vse sledijo cilju, da se mora najdena stvar primarno vrniti lastniku, da je potrebno najdbo prijaviti pristojnemu organu oziroma policiji ter da se po poteku za to določenega časovnega roka, v katerem se lastnik ni oglasil, lastninska pravica na najdeni premičnini prenese na najditelja (tukaj je zaenkrat še izjema Srbija, kjer se lahko lastninska pravica na taki stvari prenese zgolj na državo).
Keywords: najdene premičnine, stvari brez lastnika, najdba neznatne vrednosti pridobitev lastninske pravice, zaklad, Slovenija, ZDA, Srbija, Italija
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1783; Downloads: 124
Full text (588,53 KB)