Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih letih je prišlo do večjega sodelovanja med slovenskimi podjetji in tujino. Zaradi pomanjkanja pisnih virov o razlikah med uvozom in pridobitvijo blaga z davčnega in računovodskega vidika ter zaradi tega ker zakonodaja tretjih držav ni usklajena s pravili EU smo se odločili, da to področje bolje raziščemo. Ker je Slovenija članica EU, nas je zanimalo kakšen je potek trgovanja med državami članicami EU in na drugi strani kako podjetja poslujejo s tretjimi državami, katero dokumentacijo potrebujejo in ali so potrebni dodatni postopki pri uvozu blaga. V diplomskem delu smo predstavili glavne razlike med pridobitvijo blaga iz EU in med uvozom blaga iz tretjih držav. V teorijskem delu smo predstavili davčni in računovodski vidik uvoza blaga iz tretjih držav in pridobitve blaga iz EU, medtem ko smo v empiričnem delu predstavili konkretne poslovne dogodke iz podjetja SMM d.o.o., prikazali smo postopek knjiženja poslovnih dogodkov in razložili kako se evidentira DDV. V diplomski nalogi smo govorili tudi o klavzulah Incoterms, ki so tesno povezane s sistemom DDV, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno dogovorita o tem, kakšne so obveznosti kupca in prodajalca v zvezi z dobavo blaga.
Keywords: uvoz, carina, pridobitev blaga, DDV, klavzule Incoterms
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 449; Downloads: 36
Full text (3,30 MB)

Abstract: Zaznamba izvršbe je pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in je prvo izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnine. O vpisu odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe ni potrebno, da bi moral postati sklep pred njenim vpisom pravnomočen, pač pa se lahko vpiše tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Na podlagi sklepa o izvršbi upnik pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, v kolikor ni za isto terjatev že prej pridobil hipoteko. Z vpisom prisilne hipoteke v zemljiško knjigo pridobi upnik poplačilno pravico, na podlagi katere se bo v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku poplačal iz kupnine prodane nepremičnine. Zaznamba izvršbe povzroči tudi, da za zavarovanje druge terjatve istega ali drugega upnika ne more biti opravljen poseben postopek izvršbe, pač pa lahko upnik, v korist katerega je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Po končanem postopku izvršbe na nepremičnino, zaznamovanem v zemljiški knjigi, lahko upnik ponovno vloži predlog za izvršbo za isto terjatev. Sodišče pri tem ponovno zaznamuje izvršbo z novo zaznambo izvršbe. Nakup nepremičnine v postopku izvršbe zainteresiranim kupcem omogoča nakup nepremičnine po ceni, ki je nižja od dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku se lahko opravi ali z javno dražbo ali z zavezujočim zbiranjem ponudb ali pa z neposredno prodajo. Pri tem je novela ZIZ-J prinesla pomembno spremembo pri poteku javnih dražb, saj je uvedla spletno javno dražbo, ki omogoča hitrejši in bolj ekonomičen potek javne dražbe. Lastninska pravica se v postopku prisilne prodaje pridobi z odločbo državnega organa, kar pomeni, da je pridobljena na originarni oziroma izvirni način. Odločba državnega organa ima konstitutiven učinek, zato pridobitev lastninske pravice nastane že s samo odločbo in ne šele na podlagi le-te. Kupec nepremičnine pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku postane lastnik tudi v primeru, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma so obstajali drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Po nakupu pa kupec ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov zaradi napak, ki jih ima nepremičnina. Lastninska pravica se v zemljiško knjigo vknjiži na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri tem pa so iz zemljiške knjige izbrisana vsa bremena, ki so bila vpisana pri nepremičnini, kar sodišče določi v sklepu o domiku, ki je izdan pred sklepom o izročitvi nepremičnine.
Keywords: zaznamba izvršbe, učinki zaznambe izvršbe, prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku, pridobitev lastninske pravice z nakupom v prisilni prodaji, originarna pridobitev lastninske pravice
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1232; Downloads: 227
Full text (742,53 KB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku. Bralcu ne daje odgovora na kakšno posebno vprašanje, ki bi tako predstavljalo bistvo tega dela, pač pa mu omogoča, da se seznani s postopkom prodaje premoženja oziroma z načinom pridobitve lastninske pravice pri prodaji v stečajnem postopku v Sloveniji. Zasnovano je tako, da lahko osnovne informacije o takem postopku pridobi tudi oseba, ki nima poglobljenega pravnega znanja, pač pa je le grobo seznanjena s slovenskim pravnim redom. Tako je magistrsko delo razdeljeno na poglavja o lastninski pravici, njeni opredelitvi, omejitvah, varstvu, različnimi načini pridobitve, ki obstajajo v teoriji in ki so veljavni na podlagi zakona, poglavja o obligacijskih vidikih prodaje, o stečajnem postopku in o poteku prodaje v stečajnem postopku. S podpoglavji o možnostih izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v stečajnem postopku in posebnih obveznostih poslovodstva v primeru insolventnosti stečajnega dolžnika, ki je gospodarska družba, sta dodatno izpostavljena instituta, ki aktivnemu upniku v stečajnih postopkih dajeta boljše možnosti poplačila, kot jih upniki navadno dosegajo. V osrednjem šestem poglavju pa so predstavljeni dejanske lastnosti prodaje v stečajnem postopku, po katerih se tak način pridobitve lastninske pravice razlikuje od klasičnega pravno poslovnega načina pridobitve le-te, vsebujoč sodno prakso Višjih in Vrhovnega sodišča, ki se je razvila okoli posameznih vprašanj pri takšnem načinu pridobitve lastninske pravice. V tem poglavju so tako raziskane posledice dejstva, da spada takšen način pridobitve lastninske pravice v teoriji (in tudi praksi) med originarne, katere pravice s prodajo ugasnejo, vpliv pravila o omejitvi odgovornosti za stvarne napake, ter kakšno varstvo kupec sploh ima. Delo tako z obravnavo posameznih pravil, relevantne sodne prakse, ter primerjavo z osnovno ureditvijo na področjih, ki jih zadeva, daje celovito sliko pravil o prodaji (in nakupu) premoženja v stečajnem postopku.
Keywords: lastninska pravica, pravna narava, pridobitev, stečajni postopek, prodaja
Published in DKUM: 20.01.2021; Views: 1326; Downloads: 121
Full text (728,99 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava pridobivanje in odsvajanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo in njihov umik. Osrednji del naloge podrobneje obravnava pridobivanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, saj Zakon o gospodarskih družbah v 500. členu določa, da lahko družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastne poslovne deleže. Imetnica poslovnega deleža postane tako, da odkupi del kapitala (poslovni delež) od družbenika oziroma enega izmed družbenikov. V delu so opredeljeni pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deležev, obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže, razlogi pridobitve, postopek pridobitve lastnih poslovnih deležev ter naštete so sankcije nedopustno pridobljenih lastnih poslovnih deležev. Davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo se je temeljito spremenila s sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini. Davčna obravnava je ločena na opredelitev odkupa poslovnih deležev od fizičnih oseb ter na odkup poslovnih deležev od pravnih oseb. Pri odkupu lastnih poslovnih deležev od fizičnih oseb je najprej predstavljena davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki je veljala do 31. 12. 2019, in nato davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki velja od 1. 1. 2020 naprej. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala ter izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba, temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Predstavljen je tudi način uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev. V povezavi s transakcijo odkupa lastnih poslovnih deležev je povezano tudi področje prikritih izplačil dobička in navideznega pravnega posla, ki je predstavljeno na podlagi sodne prakse. Splošna pravila, ki veljajo za odsvojitev poslovnih deležev (od 480. člena do 483. člena Zakona o gospodarskih družbah) se uporabijo pri odsvojitvi lastnih poslovnih deležev, saj Zakon o gospodarskih družbah vsebuje nobenih posebnih določb. Družba z omejeno odgovornostjo lahko lastni poslovni delež tudi umakne, pri čemer Zakon o gospodarskih družbah pri tem napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, katera so opredeljena v 381. do 383. členu Zakona o gospodarskih družbah. Najprej je predstavljena pravna opredelitev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža, nato pa opisan sam postopek izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala. Avtorica v delu ugotavlja, da lahko družba z omejeno odgovornostjo umakne le tisti poslovni delež, ki ga je pred tem pridobila in za pridobitev katerega je izvršila plačilo izključno iz rezerv, oblikovanih za lastne poslovne deleže. V nadaljevanju sta opredeljena tudi bilančnopravni vidiki in davčni vidik umika lastnega poslovnega deleža.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, lastni poslovni delež, pridobitev lastnega poslovnega deleža, odsvojitev lastnega poslovnega deleža, zmanjšanje osnovnega kapitala, umik lastnega poslovnega deleža
Published in DKUM: 20.07.2020; Views: 4500; Downloads: 1172
Full text (1013,43 KB)

Abstract: Pojem državljanstva odpira mnoga vprašanja v politiki in družbi, saj je eden ključnih gradnikov pravne ureditve vsake države. Skupno vsem teorijam o državljanstvu je spoznanje, da je državljanstvo trajna pravna vez med posameznikom in državo. Gre torej za odnos posameznika napram državi, ki pa ne vključuje razmerja do ostalih posameznikov. Državljanstvo gre razumeti tudi kot pravni status, iz česar izhaja pripadnost državljana državi, katere državljanstvo ima. Z vidika pravne varnosti je izrednega pomena, da so države samostojne pri urejanju državljanstva in skladno z načelom suverenosti same določajo načine in pogoje pridobitve in izgube državljanstva na njihovem ozemlju, vendar pa morajo upoštevati tudi pravila mednarodnega prava in ukrepe drugih držav. Posebne težave pri urejanju državljanstva se lahko pojavijo pri sukcesiji, saj gre v tem primeru za državno nasledstvo, pri katerem država naslednica vstopi v pravna razmerja države predhodnice. Država naslednica mora nato na novo, s svojim pravom urediti vsa razmerja in postopke pridobitve in izgube državljanstva, saj lahko v nasprotnem primeru osebe, ki so živele na ozemlju države predhodnice, ostanejo brez državljanstva. Pri vseh oblikah državnega nasledstva pa gre hkrati tudi za ozemeljske spremembe, zato se v primeru cesije, priključitve, združitve, odcepitve ali razpada neke države nujno spremenijo tudi državne meje. Eden izmed najodmevnejših primerov razpada, je razpad Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) na šest samostojnih republik. Začel se je, ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo neodvisnost. Sloveniji so kronološko sledile še Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina in kot zadnja Zvezna republika Jugoslavija, ki je 27. aprila 1992 sprejela novo ustavo. Zvezna republika Jugoslavija je kot država prenehala obstajati leta 2003, ko sta Srbija in Črna gora sprejeli novo ustavo in se preimenovali v Državno skupnost Srbije in Črne gore. Z razpadom nekdanje skupne države, so v vseh novonastalih republikah morali steči postopki sprejemanja zakonodaje, ki je na novo uredila pogoje in načine pridobitve in izgube državljanstva v novonastalih državah. Vendar pa je po podrobni preučitvi zakonodaj moč opaziti, da je večina držav kot temelj za urejanje vprašanja državljanstva prevzela ureditev iz Zakona o državljanstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1976. Ta zakon je določal, da se državljanstvo SFRJ po rodu, z rojstvom na območju SFRJ, z naturalizacijo in po mednarodni pogodbi, medtem ko je za načine izgube državljanstva SFRJ predvideval odpust, odvzem, odrek in prenehanje po mednarodni pogodbi. Tako Republika Slovenija, kot Republika Hrvaška in Republika Srbija predvidevajo pridobitev državljanstva po rodu, z rojstvom na območju države, z naturalizacijo in po mednarodni pogodbi. Sami pogoji pridobitve državljanstva na omenjene načine se med sabo v primerjavi z Zakonom o državljanstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije bistveno ne razlikujejo, prav tako ni moč opaziti velikih odstopanj v primerjavi ureditev med obravnavanimi tremi državami, seveda pa zakonodaje med sabo niso popolnoma enake, ampak določene pogoje za pridobitev državljanstva vsaka država ureja po svoje. V primeru izgube državljanstva, vse tri obravnavane države omogočajo izgubo z odpustom, odrekom in po mednarodni pogodbi, medtem ko odvzem državljanstva predvideva le Republika Slovenija.
Keywords: Državljanstvo, sukcesija, razpad SFRJ, pridobitev in izguba državljanstva v naslednicah bivše SFRJ.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1820; Downloads: 418
Full text (622,80 KB)