1. NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOVGregor Kukovič, 2016, master's thesis/paper Abstract: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Keywords: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 3027; Downloads: 263
 Full text (3,10 MB) |
2. PRIMERJAVA PRIDELKOV KORUZE (Zea mays L.) V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIHMarko Slavič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.
Keywords: koruza, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2163; Downloads: 136
Full text (583,12 KB) |
3. VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMAMateja Fužir, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Keywords: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2688; Downloads: 155
Full text (710,36 KB) |
4. VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATEPatricija Frešer, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Keywords: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 2039; Downloads: 263
Full text (1,40 MB) |
5. Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.)Nino Kornhauser, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Leta 2014 je bil izveden poljski poskus, del trajnostnega poskusa v okviru raziskovalnega projekta CRP Soja (V4-1407), ki je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Proučevan je bil vpliv pridelovalnih sistemov in kultivarja na pridelek soje (Gycine max. Merll.). Med seboj smo primerjali različne pridelovalne sisteme (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IPP), ekološki (EKO), biodinamični (BD), kontrolno obravnavanje (K) in sorti (S) 'ES Mentor' in 'Aligator'. Pridelki so se med pridelovalnimi sistemi statistično značilno razlikovali. Statistično značilno višji pridelki so bili doseženi pri BD (1,24 kg 5 m-2) in IPP (1,17 kg 5 m-2). Značilno najnižji pridelki so bili doseženi v EKO (0,91 kg 5 m-2), K (0,99 kg 5 m-2 ) in KON (1,03 kg 5 m-2 ). Signifikantne razlike v pridelkih so bile tudi med sortama. Višji pridelki so doseženi pri sorti 'ES Mentor' (1,13 kg 5 m-2) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,02 kg 5 m-2). Interakcija med PS in S je bila značilna.
Keywords: soja, pridelovalni sistemi, pridelek, sorta
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 2287; Downloads: 241
Full text (328,71 KB) |
6. PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOVMatej Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2031; Downloads: 430
Full text (1005,30 KB) |
7. Vpliv pridelovalnih sistemov na senzorične lastnosti solate (Lactuca sativa L.)Petra Fras, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo preučevali senzorične lastnosti dveh sort solate ('Comice' in 'Leda') iz različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki in biodinamični) na podlagi hedonskega preizkusa. Solata je bila pridelana v letu 2015 v dolgoletnem poljskem poskusu na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (UKC). preizkuševalci so na 10 cm dolgi daljici z označenima koncema (z obrazi od »zelo mi ne ugaja« do »zelo mi ugaja«) ocenjevali barvo, obliko listov, hrustljavost, okus, sočnost in skupni vtis vzorcev solate. Rezultati so pokazali, da ima preizkuševalec statistično značilen vpliv na ocenjevane parametre, da pridelovalni sistemi ne vplivajo na ocenjevane parametre in da sorta statistično vpliva na barvo, obliko in skupni vtis. Sorta 'Comice' ima pri ocenjevanih parametrih, kot so barva, oblika in skupni vtis značilno boljše ocene v primerjavi s sorto 'Leda'.
Keywords: pridelovalni sistemi, solata, senzorične lastnosti
Published in DKUM: 28.09.2015; Views: 2882; Downloads: 185
Full text (1,01 MB) |
8. PRIMERJAVA POPULACIJE DEŽEVNIKOV V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIHAndreja Brezovnik, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kako različni pridelovalni sistemi (biološko dinamični, ekološki, integrirani in konvencionalni) ter kontrolno obravnavanje vplivajo na populacijo deževnikov v tleh po spravilu oljnih buč in soje. Meritve smo opravili v mesecu oktobru 2014 na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Univerze v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za vzorčenja deževnikov smo uporabili gorčično ekstrakcijo, sestavljeno iz 1/3 zmlete bele gorjušice in 2/3 vode in tehniko ročnega zbiranja. Parametri meritve so bili število, velikost in skupna masa deževnikov v tleh. Glede na pridelovalni sistem je bilo največje skupno število deževnikov na 0,25 m2 v biološko dinamičnem (16,1) in ekološkem (15,5) pridelovalnem sistemu v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (6,3). Skupna masa deževnikov v g na 0,25 m2 je bila največja v ekološkem (18,9) in biološko dinamičnem (18,3) pridelovalnem sistemu. Skupno število deževnikov glede na pridelovalni sistem, preračunano na ha, je bilo največje v biološko dinamičnem (642.600), po spravilu oljnih buč prav tako v biološko dinamičnem (561.200) in po spravilu soje v ekološkem (820.000) pridelovalnem sistemu. Skupna masa preračuna v kg na ha, je bila glede na pridelovalni sistem največja v ekološkem (757), po spravilu oljnih buč v biološko dinamičnem (590) in po spravilu soje (995) v ekološkem pridelovalnem sistemu.
Keywords: deževniki, pridelovalni sistemi, masa, število, soja, oljne buče
Published in DKUM: 28.08.2015; Views: 2103; Downloads: 287
Full text (539,60 KB) |
9. |
10. |
