| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih
Maja Turinek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Intenzivno industrijsko kmetijstvo kot drugi največji onesnaževalec okolja je vedno bolj podvržen pritisku javnosti, ki zahteva trajnosten način kmetijske pridelave. Indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnega sistema (PS) kot celote ni. Cilj diplomskega dela je bil zasnova ter ocenitev orodja za vrednotenje trajnosti pridelave poljščin (pšenica, pira in oljne buče) in zelenjadnic (zelje in rdeča pesa) v štirih PS (konvencionalni — KON, integrirani — INT, ekološki — EKO in biološko dinamični — BD), s podatki poljskega poskusa na FKBV v sezoni 2008. Sustainable Process Index ® (SPI) za kmetijstvo preračuna okoljski odtis vseh direktnih in indirektnih porabljenih osnovnih sredstev tekom pridelave v m2. Analiza je pokazala, da so razlike med PS velike, delni rezultati okoljskega odtisa nakazujejo na mesta potrebna izboljšav tekom pridelave. Okojski odtis je bil pri vseh opazovanih kulturnih rastlinah največji v KON (skupno 3.005.108,9 m2) in najmanjši pri kontrolnem (642.906,2 m2), referenčnem PS. Največji okoljski odtis je imela pšenica v KON (792.646,8 m2) in najmanjši oljne buče v kontrolnem (113.334,7 m2) PS. Izračunan indeks okoljske učinkovitosti (okoljski odtis na enoto pridelka — kg) je trend SPI v večini potrdil. SPI je dobro in dostopno orodje za prikaz trajnosti in pomanjkljivosti PS tako za pridelovalce, javnost kot akterje politike.
Keywords: okoljski odtis, pridelovalni sistemi, pridelava poljščin, pridelava zelenjadnic, Sustainable Process index ® - SPI
Published: 20.10.2009; Views: 3165; Downloads: 395
.pdf Full text (431,56 KB)

2.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na maso in število deževnikov
Miha Prašnički, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni pridelovalni sistemi (kontrola, ekološko, integrirano, biodinamično in konvencionalno) vlivajo na maso in število deževnikov v tleh, po spravilu zelja, pšenice in buč. Meritve smo opravili oktobra leta 2009 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) v Pivoli. Pri meritvah smo uporabili zmes 1/3 bele gorjušice in 2/3 vode, ki ni škodljiva za deževnike in jih draži k premikanju. Deževnike smo razdelili v tri skupine (mali, srednji in veliki) in mokre stehtali. Povprečna populacija deževnikov je bila pri biodinamičnem (24,00 /0,25 m2) in ekološkem (22,41 /0,25 m2) pridelovalnem sistemu večja kot pri kontroli, konvencionalnem in integriranem sistemu. Prav tako je bila skupna povprečna masa deževnikov največja pri ekološkem (23,41 g/0,25 m2) in biodinamičnem (19,05 g/0,25 m2) pridelovalnem sistemu. Največja povprečna masa (1.073 kg/ha) in populacija (878.000 /ha) deževnikov je bila po bučah.
Keywords: deževniki/bela gorjušica/pridelovalni sistemi/masa/število
Published: 15.10.2010; Views: 2052; Downloads: 216
.pdf Full text (205,15 KB)

3.
NOTRANJA KAKOVOST ZELENJAVE – VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Maja Mlasko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Skladiščna sposobnost belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Krajnsko okroglo') in rdeče pese (Beta vulgaris L. cv. ‘Rote Kügel’), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih, je bila analizirana z dekompozicijskim testom v obdobju dveh in štirih mesecev po spravilu pridelka v letu 2009. Vzorci so bili pridobljeni iz konvencionalnega, integriranega, ekološkega, biodinamičnega pridelovalnega sistema ter kontrole (brez uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev). Izguba suhe snovi in vidne spremembe so bile opažene v vzorcu, ki so bili 10 dni shranjeni v inkubatorju pod neoptimalnimi pogoji (dekompozicijski test). Rezultati ne kažejo vpliva pridelovalnega sistema na vzorce, ki so bili inkubirani drugi mesec po spravilu pri zelju in drugi ter četrti mesec pri rdeči pesi, razlike pa so bile statistično značilne četrti mesec po spravilu pri zelju, kjer je bila največja izguba suhe snovi izmerjena v integriranem pridelovalnem sistemu. Vidna sprememba vzorcev, ki se je ocenjevala z anketo, je bila največja pri zelju v kontroli in pri rdeči pesi v integriranem pridelovalnem sistemu.
Keywords: dekompozicijski test, pridelovalni sistemi, izguba suhe snovi, vidne spremembe
Published: 12.10.2011; Views: 2292; Downloads: 179
.pdf Full text (707,14 KB)

4.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA NEKATERE PARAMETRE KAKOVOSTI TAL
Simon Bavec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2010 smo preučevali vpliv pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki in biodinamični) na nekatere parametre kakovosti tal: volumska gostota (δvol) in poroznost tal (P), električna prevodnost (EP), pH tal, organski ogljik (Corg), vsebnost rastlinam dostopnega kalija in fosforja (K2O, P2O5), mineralni dušik (Nmin), skupni dušik po Kjeldahlu (Ncel), C:N razmerje (C/N) in število ter masa deževnikov. V poskus smo vključili dve poljščini: oljne buče sorte 'Gleisdorfer Ölkurbis' in ozimno pšenico sorto 'Antonius'. V triletnem poskusu smo ugotovili, da imajo predhodne poljščine statistično značilen vpliv na več parametrov kakovosti tal kot pridelovalni sistemi. Poljščine vplivajo na organski ogljik, K2O, skupni dušik, C/N razmerje ter maso in število deževnikov. Medtem ko pridelovalni sistemi vplivajo na pH tal in organski ogljik (Corg). Najvišja pH vrednost (5,89) in največja vsebnost Corg (1,47 %) je bila izmerjena pri ekološkem pridelovalnem sistemu, najnižja pH vrednost (5,66) in najmanjša vsebnost Corg (1,28 %) pa pri integrirani pridelavi . Ugotovili smo močno korelacijsko povezavo med skupnim N in organskim C (r=0,7137 ter med maso in številom deževnikov (r= 0,7205).
Keywords: kakovost tal / pridelovalni sistemi / organska snov
Published: 14.11.2012; Views: 1749; Downloads: 368 
(1 vote)
.pdf Full text (1,67 MB)

5.
Senzorične lastnosti rdeče pese in zelja v odvisnosti od načina kmetijske pridelave
Andreja Hedl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Senzorične lastnosti so bile preučevane pri rdeči pesi (Beta vulgaris L. cv. 'Rote Kügel') in belem zelju (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Kranjsko okroglo'), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih. Vzorci so bili pridobljeni iz ekološkega (EKO), integriranega (INT), biodinamičnega (BD) in konvencionalnega (KON) pridelovalnega sistema ter kontrole - brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (K). Senzorično ocenjevanje je bilo izvedeno s pomočjo nešolanih ocenjevalcev, ki so na podlagi 9-stopenjske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Preučevani parametri so bili barva, vonj, okus, splošni vtis in pripravljenost za nakup. Pri rdeči pesi je način kmetijske pridelave statistično značilno vplival na barvo. Barva biodinamične (ocena 6,38) in kontrolne (6,56) rdeče pese je statistično značilno boljše ocenjena kot barva integrirano (5,82) pridelane rdeče pese. Pri zelju so bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih, razen pri pripravljenosti za nakup. Glede okusa je bilo zelje iz biodinamične pridelave (6,00) statistično značilno boljše ocenjeno. Slabše sta bila ocenjena vzorca zelja iz kontrole (5,27) in ekološke (5,26) pridelave. Opažene so bile tudi razlike med ocenami rdeče pese, glede na starostno skupino in izobrazbo. Pri zelju so se razlike pokazale v ocenah med spoloma in med ocenjevalci z različno stopnjo izobrazbe.
Keywords: pridelovalni sistemi, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane, rdeča pesa, zelje
Published: 23.10.2012; Views: 1214; Downloads: 140
.pdf Full text (1,94 MB)

6.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje in nizkega fižola
Nikola Vajda, 2013, undergraduate thesis

Abstract: S pomočjo dostopne literature in objavljenih raziskav smo opisali tehnike pridelave soje in nizkega fižola v Sloveniji, kjer smo ugotovili, da je ob pravilnem pristopu in ustrezni izbiri sorte gojenje soje in nizkega fižola lahko zelo uspešno. Z namenom, da bi proučevali vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in nekatere morfološke lastnosti nizkega fižola, smo v letu 2012 izvedli poljski poskus, v katerega smo vključeni dve sorti nizkega fižola Antea in Golden Teepee. Nizki fižol smo posejali ročno na medvrstni razmik 70 cm in vrstno razdaljo 5 cm, kejr smo pri gojenju upoštevali predpise za posamezni pridelovalni sistem. S pomočjo zastavljenaga poskusa smo ugotovili, da pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek nizkega fižola, kjer smo najvišji pridelek na parcelo dosegli pri biodinamični pridelavi (15,62 kg), nekoliko manjši pridelek (14,57 kg) pri ekološki pridelavi in najmanjši pri kontrolni parceli (7,94 kg). Pridelovalni sistemi prav tako vplivajo na svežo maso stroka, ker so v povprečju bili najtežji stroki pri ekološki pridelavi (108,62g) in najlažji pri kontrolnih parcelah (85,25 g) ter na suho maso stroka nizkega fižola, premer debla in dolžino stroka. Najdaljši stroki so bili pri biodinamični obravnavi (14,68 mm), medtem ko pridelovalni sistemi ne vplivajo na število semen v stroku nizkega fižola.
Keywords: nizki fižol, soja, pridelovalni sistemi, pridelek
Published: 14.10.2013; Views: 1677; Downloads: 316
.pdf Full text (303,58 KB)

7.
POPULACIJA DEŽEVNIKOV PO SPRAVILU POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Boris Fric, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v okviru trajnostnega poskusa s štirimi pridelovalnimi sistemi (biodinamicni, ekološki, integrirani, konvencionalni) in kontrolnim obravnavanjem oktobra 2010 izvedli raziskavo, v kateri smo vrednotili število in maso deževnikov po spravilu pšenice, pire in oljnih buc. Poljšcina je imela statisticno znacilen vpliv na male in velike deževnike, skupno število in maso deževnikov, pridelovalni sistem pa je statisticno znacilno vplival le na male deževnike. Najvec deževnikov je bilo na oljnih bucah (15,3), med piro (8,4) in pšenico (8,0 na 0,25 m2) pa ni bilo statisticno znacilne razlike. Pri biodinamicnem pridelovalnem sistemu je bila masa deževnikov 11,7 g, pri konvencionalnem pa 6,3 na 0,25 m2. Skupno število deževnikov je bilo pri ekološki pridelavi 13,8, pri biodinamicni 10,9 in pri konvencionalni pridelavi 8,4 deževnikov na 0,25 m2. Tako lahko zakljucimo, da so zaznani trendi vecje mase in števila deževnikov na manj intenzivnih pridelovalnih sistemih (biodinamicni, ekološki).
Keywords: poljščine, deževniki, pridelovalni sistemi
Published: 01.09.2014; Views: 841; Downloads: 160
.pdf Full text (217,54 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica