1. Rast in razvoj navadne pire v različnih pridelovalnih sistemihŽan Fuks, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na trajnostnem poskusu na UKC Pohorski dvor, so bili leta 2019 analizirani vplivi štirih pridelovalnih sistemov (konvencionalni (KON), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD)) in kontrolne obravnave (K) na pridelek navadne pire, višino rastlin, produktivno razraščanje in pojav bolezni ter škodljivcev. Namen poskusa je dokazati, da se s to nezahtevno poljščino lahko pridela primerljive pridelke v ekološkem kmetijstvu, napram pridelkom v intenzivnem kmetijstvu. Povprečen pridelek je variiral od 2951 kg/ha (K) do 4183 kg/ha (BD). Višina rastlin je od 121,5 cm (K) do 137,2 cm (BD). Pridelek in višina se med obravnavanimi pridelovalnimi sistemi statistično značilno ne razlikujeta, statistično nižji pridelek je le v K, ki pa je statistično značilno enak INT. Koeficient produktivnega razraščanja znaša v povprečju 1,37, med obravnavanimi pa ni statističnih razlik. Napad bolezni Puccinie graminis je na intenzivnih obravnavanjih statistično značilno manjši, kot na ekoloških in kontrolnih obravnavanjih. Napad Septoria nodorum je bil statistično značilno višji pri KON obravnavanjih, napram ostalim. Analiza je pokazala tudi, da je Septoria tritici statistično značilno bolj napadla BD obravnavanje, manj pa INT. Pri napadu škodljivcev ni zabeleženih statistično značilnih razlik. Glede na rezultate, se merjeni parametri statistično značilno ne razlikujejo glede na pridelovalne sisteme.
Keywords: Pira, pridelovalni sistem, pridelek
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1043; Downloads: 135
 Full text (635,80 KB) |
2. Vpliv pridelovalnih sistemov na mikriobiološko sestavo talŠpela Juršič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Na trajnostnem poskusu smo preučevali vpliv štirih različnih pridelovalnih sistemov (ekološki, konvencionalni, integrirani, biodinamični) in kontrole na mikrobiološko sestavo tal. Poskus je bil zastavljen na raziskovalnem polju UKC Pohorski dvor, kjer smo v rastni sezoni 2018 tla vzorčili dvakrat (julija in septembra) do globine 10 cm, v štirih ponovitvah. V talnih vzorcih smo najprej izmerili osnovne parametre kakovosti tal: reakcijo (pH) tal, vsebnost rastlinam dostopnega fosforja, kalija ter organske snovi, talno vlago in nadalje kvantitativno določili tri osnovne skupine talnih mikroorganizmov (glive, bakterije, aktinomicete). Za določanje posameznih skupin mikroorganizmov smo talne vzorce ustrezno razredčili in nanesli na predhodno pripravljena selektivna gojišča. Po inkubaciji vzorcev smo prešteli število kolonij, ki smo jih ob upoštevanju razredčitve vzorca preračunali v CFU enote (CFU/ml oz. CFU/g) in rezultate statistično obdelali. Število gliv je bilo največje pri konvencionalnem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število aktinomicet je bilo največje pri ekološkem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število skupnih bakterij je bilo največje pri integriranem načinu obdelave in najmanjše pri biodinamičnem načinu obdelave. Število gliv je bilo višje v začetku rastne sezone (julij), medtem ko smo višje število aktinomicet in skupnih bakterij izmerili septembra.
Keywords: Mikroorganizmi, tla, pridelovalni sistem, glive, bakterije
Published in DKUM: 02.09.2019; Views: 1226; Downloads: 161
Full text (1,42 MB) |
3. Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemihIvica Setinšek, 2019, master's thesis/paper Abstract: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Keywords: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Published in DKUM: 30.01.2019; Views: 1497; Downloads: 185
Full text (764,74 KB) |
4. Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemihTamara Kekec, 2018, master's thesis/paper Abstract: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Keywords: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Published in DKUM: 25.07.2018; Views: 1828; Downloads: 183
Full text (846,09 KB) |
5. Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistemaBarbara Novak, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Keywords: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Published in DKUM: 11.06.2018; Views: 1690; Downloads: 181
Full text (1,22 MB) |
6. Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemihKatja Ratnik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.)
Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi.
Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je
masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji
pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Keywords: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1390; Downloads: 182
Full text (622,30 KB) |
7. Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajdeLucija Jelenko, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Keywords: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Published in DKUM: 25.07.2017; Views: 1367; Downloads: 180
Full text (896,23 KB) |
8. Vpliv pridelovalnih sistemov na pridelek dveh sort sojeMaja Meglič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pridelovalni sistemi in vključevanje zrnatih stročnic v kolobar lahko vplivajo na višino pridelka zrnja.
Trajnostni poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pivola je zasnovan s ciljem proučevanja
vpliva pridelovalnih sistemov na razlike pridelkov alternativnih poljščin, med katerimi je bil leta 2015 tudi
poljski poskus dveh sort soje (Glycine max (L.) Merr.). Proučevan je vpliv konvencionalnega (KON),
integriranega (IP), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema (PS) ter kontrolnega
obravnavanja (K) na pridelek dveh sort (S) soje ('Aligator' in 'ES Mentor'). Pridelovalni sistemi statistično
značilno vplivajo na nekatere parametre nadzemnih in podzemnih delov dveh sort soje. V integriranem
sistemu je dosežen statistično značilno najvišji pridelek zrnja (5,04 kg 10 m
-2
), pri čemer je pridelek zelo
zgodnje sorte ('Aligator') višji od zgodnje sorte ('ES Mentor'). Pridelovalni sistem statistično značilno vpliva
tudi na gostoto rastlin, maso suhe snovi stebla in listov, na odstotek suhe snovi praznih strokov, maso
korenin, maso nodulov, maso suhe snovi nodulov ter na maso suhe snovi zrnja. Značilen vpliv sorte je viden
pri višini rastlin, masi in odstotku suhe snovi stebla in listov, masi korenin, masi in odstotku suhe snovi
korenin, masi in številu nodulov, masi suhe snovi nodulov, žetvenem indeksu in masi suhe snovi zrnja.
Keywords: soja / pridelovalni sistem / sorta / pridelek
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1873; Downloads: 154
Full text (393,20 KB) |
9. Primerjava učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni jablane med standardno integrirano pridelavo in pridelavo po konceptu »zero residue«Andreja Radivoj, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2008 smo na posesti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru in v sadjarskem centru Mirosan v Savinjski dolini ugotavljali vpliv integrirane in alternativne pridelave po pridelovalnem sistemu “zero residue” pri sorti jabolk Elstar, pri čemer smo primerjali kakovost plodov in količino pridelka. Ocenjevali smo prisotnost določenih bolezni in škodljivcev ter primerjali količino pridelka ene in druge vrste pridelave. Na ta način smo preizkusili tehnološko izvedljivost »zero residue fruit production« pridelovalnega sistema in ugotavljali možnosti za zmanjšanje koncentracije ostankov fitofarmacevtskih sredstev v jabolkih ob obiranju. Prav tako smo po obiranju opravili še analizo ostankov FFS v jabolkih. Pri poskusu smo ugotovili, da je sistem »zero residue« pri zatiranju bolezni in škodljivcev enako učinkovit kot standardni integrirani sistem pridelave. Povzroči le manjši izpad pridelka, ki je ekonomsko sprejemljiv.
Keywords: pridelovalni sistem, jabolka, bolezni in škodljivci, ostanki FFS
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1377; Downloads: 86
Full text (863,20 KB) |
10. VPLIV RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA RAST IN PRIDELEK NAVADNE AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)Tamara Krevh, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Keywords: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1987; Downloads: 173
Full text (873,01 KB) |
