Search the digital library catalog

Abstract: Iz leta v leto se z naraščanjem svetovne populacije večajo tudi pritiski ljudi na kmetijski sektor, da se z obstoječo tehnologijo in načinom pridelave hrane pridela večjo količino hrane. Tradicionalna kmetijska praksa posledično predstavlja vedno večjo obremenitev okolja, neracionalno porablja omejene vire, s svojim delovanjem negativno posega v ekosistem in se zaradi opuščanja kmetovanja na manjših lokalnih površinah se hkrati daljša tudi transportna pot, ki jo mora pridelana hrana narediti, da prispe od polja do polic v trgovinah. V diplomskem delu sta predstavljena tehnično načrtovanje in projektiranje prototipnega prenosnega hidroponskega sistema, ki ga je mogoče s pomočjo tovornega vozila C kategorije prepeljati na katerokoli lokacijo. Načrtovan prototipni hidroponski sistem bi v praksi lahko predstavljal nov mejnik pridelave lokalne hrane, saj je načrtovan na način, ki omogoča njegovo postavitev v praktično katerokoli okolje. Po uspešno načrtovanem prenosnemu prototipnemu hidroponskemu sistemu v inženirskem programu SolidWorks 2022 so bile izvedene osnovne kalkulacije, ki so pokazale prednosti v pridelavi izbrane poljščine (solata) med tradicionalno pridelavo na tleh in pridelavo v prototipnem sistemu. Ugotovili smo, da je v načrtovanem sistemu IV mogoče brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na enaki površini pridelati bistveno večjo količino solate v času celega leta neodvisno od zunanjih klimatskih razmer v kateremkoli okolju ob bistveno manjših stroških. Ker je prototipni sistem mobilen, preprost za vzdrževanje in za njegovo umestitev niso potrebna posebna dovoljenja in soglasja pristojnih državnih organov ter hkrati omogoča lokalno pridelavo sveže hrane, smo pod vprašaj postavili smiselnost tradicionalne pridelave v tleh, ki še vedno temeljijo na uporabi velikih količin FFS, dragi kmetijski mehanizaciji in dolgih transportnih verigah.
Keywords: hidroponika, prenosni sistem, pridelava solate, osnovne kalkulacije, SolidWorks projektiranje
Published in DKUM: 23.01.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (2,90 MB)

Abstract: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Keywords: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Published in DKUM: 03.05.2023; Views: 516; Downloads: 50
Full text (2,24 MB)

Abstract: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Keywords: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 696; Downloads: 1293
Full text (1,58 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Keywords: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 914; Downloads: 108
Full text (3,28 MB)

Abstract: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Keywords: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1118; Downloads: 191
Full text (1,96 MB)