1. Analiza uporabe dodatka superabsorcijskega polimera v rastni substrat na morfoagronomske lastnosti sadik solate lettuca sativa var. comice (bvp4883) : magistrsko deloAndrej Smodič, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo analizirali vpliv dodajanja superabsorberja (SA) v obliki kalijevega poliakrilata na življenjsko dobo sadik solate Lattuca sativa L. Var. Comice (BVP4883) in po metodi stroškov in koristi pregledali ekonomsko smiselnost dodajanja omenjenega SA.
Rezultati poskusa potrjujejo, da lahko z dodatkom SA povečamo količino zadrževane vode v vsebnikih sadik, kar kažejo podatki iz prvega tehtanja. Vezana voda zaznavno v zelo podobni intenziteti zapušča vsebnike z in vsebnike brez dodatka SA.
V ugodnih pogojih je obdobje, ko so rastline še primerne za prodajo (ocena več kot 3), za 5 dni daljše v vsebnikih z dodanim SA kot pri kontroli, kar pomeni, da se prodajno obdobje zaradi tega dejansko podvoji.
V manj ugodnih pogojih ocena rastlin več kot 3 ostane pri vsebnikih z dodanim SA le en dan dlje kot pri kontroli. Sadike pod tovrstnimi neugodnimi pogoji ne vzdržijo niti običajnega prodajnega obdobja, ki traja 5 dni.
Dodajanje SA v vsebnike sadik solatnic na pregledovanem primeru pomeni povečanje PLC vsebnika za 2,1%.
Glede na dosežene rezultate ocenjujemo, da se zaradi podaljšanja časa v prodaji lahko trgovinski kalo zniža za vsaj 40%.
Znižani kalo, ki neposredno vpliva na prihodke ter količino vračila in tudi vrednost sanacije vračila, daje izjemno pozitiven učinek glede gospodarnosti tovrstne pridelave.
Točka preloma pri % kala na osnovi podanih predpostavk in brez upoštevanja stroškov sanacije kala znaša pri poskusu s SA 4,9 % in pri kontroli brez SA 6,8 %.
Keywords: superabsorpcijski polimeri, kalijev poliakrilat, pridelava sadik, ekonomičnost
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 491; Downloads: 37
 Full text (8,42 MB) |
2. Testiranje 0-residue pridelovalnega sistema jabolk : magistrsko deloAnja Žerak, 2023, master's thesis Abstract: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Keywords: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Published in DKUM: 03.05.2023; Views: 516; Downloads: 44
Full text (2,24 MB) |
3. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Keywords: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 745; Downloads: 180
Full text (2,23 MB) |
4. Vpliv izbranih koristnih talnih gliv v različnih pridelovalnih sistemih na pridelek in kakovost jagod : diplomsko deloPrimož Kotnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod.
Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod.
Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Keywords: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 696; Downloads: 1288
Full text (1,58 MB) |
5. Pridelava zrnatih stročnic2022 Abstract: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Keywords: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1080; Downloads: 96
Full text (61,18 MB)
This document has many files! More... |
6. Strategija trženja vin z Meranovega in ekonomska analiza : magistrsko deloPetra Štuhec, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Keywords: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 914; Downloads: 98
Full text (3,28 MB) |
7. Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembamBranko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022 Abstract: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Keywords: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Published in DKUM: 19.01.2022; Views: 919; Downloads: 153
Full text (51,95 MB)
This document has many files! More... |
8. Testiranje 0.0-residue pridelave jabolk za zmanjšanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v plodovih : magistrsko deloMihaela Roškarič, 2021, master's thesis Abstract: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Keywords: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1118; Downloads: 180
Full text (1,96 MB) |
9. Odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice : magistrsko deloTjaša Zupančič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena prehrana, psihološki vidiki prehranjevanja, pomen šolske prehrane in lokalna pridelava hrane.
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n=371), katere rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 194 tretješolcev in 177 petošolcev. V raziskavo smo vključili učence iz 1 mestne osnovne šole in 5 podeželskih osnovnih šol, ter 1 podružnične osnovne šole. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da se deklice prehranjujejo nekoliko bolj zdravo kot dečki, ter da imajo tretješolci nekoliko boljše prehranjevalne navade kot petošolci. Ugotovili smo, da imajo učenci, ki obiskujejo mestno šolo nekoliko bolj zdrav življenjski slog kot učenci, ki obiskujejo podeželske osnovne šole. Rezultati so pokazali, da sovrstniki in učitelji bolj vplivajo na prehrano tretješolcev kot na prehrano petošolcev. Sovrstniki, učitelji in znanje o prehrani bolj vplivajo na učence podeželskih šol. Prišli smo do ugotovitve, da se petošolci bolj zavedajo pomena lokalno pridelane hrane kot tretješolci.
V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti, s katerimi bi pri učence spodbudili k razmišljanju o zdravem prehranjevanju in gibanju. Načrtovali smo tudi 9 kuharskih receptov, ki so namenjeni spodbujanju kuharskih spretnosti in spoznavanju postopkov priprave jedi. Načrtovali smo tudi dve učni pripravi za učitelje, ki se navezujeta na zdravo prehranjevanje in gibanje.
Keywords: prehrana, tretješolci, petošolci, vloga učitelja, lokalna pridelava
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 917; Downloads: 104
Full text (3,84 MB) |
10. Senzorična ocena in analiza zunanje ter notranje kakovosti različnih kultivarjev paradižnika iz ekološke pridelave : diplomsko deloMaja Justinek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Paradižnik je ena najbolj razširjenih zelenjadnic na svetu. Poleg zunanje (videz) in notranje kakovosti plodov paradižnika je za uživanje in posledični nakup izrednega pomena tudi senzorična kakovost (čvrstost in okus). Analizirana je bila notranja (vsebnost nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorja, pH in suhe snovi) in zunanja (obseg, višina, masa, barva in trdota) kakovost plodov štirih kultivarjev (Marmande, Cinto F1, Rugantino F1 in Donatella) ekološko pridelanega paradižnika na kmetiji Sonje Sreš v letu 2019. Obiskovalci sejma AGRA so senzorično ocenili videz (oblika, barva), konsistenco (čvrstost, sočnost), okus (sladkost, kislost) in skupen vtis plodov paradižnika. Kultivar je statistično značilno vplival na analizirane parametre. Ocenjevalcem je bil najbolj všeč kultivar Donatella, ki je med vsemi vseboval največ sladkorja.
Keywords: paradižnik, senzorična ocena, kultivarji, kakovost, ekološka pridelava.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 2851; Downloads: 65
Full text (2,28 MB) |
