1. Proučitev pričakovanj in pripravljenosti slovenskih podjetij na trajnostno poročanjeSanja Zver, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je osredotočeno na tematiko trajnostnega poročanja podjetij v Sloveniji in Evropski uniji. Zaradi sprejete Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD) ter sprejetimi Evropskimi standardi trajnostnega poročanja (ESRS) so v delu proučevana pričakovanja in pripravljenost slovenskih podjetij na trajnostno poročanje. Trajnostno poročanje se osredotoča na poročanje podjetij o njihovem trajnostnem uspehu, upoštevajoč ESG dejavnike, tj. okoljske, socialne in upravljavske vidike njihovega poslovanja. Trajnostno poročanje ima ključno vlogo tako za podjetja kot tudi za družbo kot celoto. S tem postopkom podjetja ocenjujejo svoje vplive na okolje, družbo in gospodarstvo ter poročajo o svojih trajnostnih prizadevanjih in dosežkih. To omogoča podjetjem prevzem odgovornosti za svoja ravnanja ter učinkovito komuniciranje trajnostnih ciljev in dosežkov z vsemi zainteresiranimi stranmi. Poleg tega omogoča vlagateljem, potrošnikom, zaposlenim in drugim deležnikom ocenjevanje trajnostne uspešnosti podjetja ter sprejemanje informiranih odločitev. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili te tematike, vključno s pravili na področju trajnostnega poročanja in pregledom izbranih raziskav v zvezi s trajnostnim poročanjem podjetij.
V raziskovalnem delu magistrskega dela smo izvedli polstrukturirane intervjuje s 15 podjetji, ki so bila pripravljena sodelovati v raziskavi. V vzorec smo vključili podjetja, ki spadajo med subjekte javnega interesa, ki v trenutku izvedbe intervjuja še niso izpolnjevala zahtev za poročanje v skladu z direktivo NFRD, vendar pa v letu 2025 morajo prvič pripraviti trajnostno poročilo za poslovno leto 2024 v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) oziroma direktivo CSRD in ESRS. Analiza pripravljenosti slovenskih podjetij na poročanje o trajnostnosti v skladu z ZGD-1 oziroma s CSRD in ESRS je pokazala naslednje ključne ugotovitve. V trenutku izvedbe raziskave večina podjetij, ki so subjekti javnega interesa v Sloveniji in še ni poročalo o trajnosti, ni bila pripravljena na nove zahteve, kar potrjuje dejstvo, da 10 od 15 podjetij še ni imelo razvite trajnostne strategije, 9 podjetij pa ni bilo seznanjenih s konceptom dvojne pomembnosti in standardi ESRS. Kljub temu so se podjetja zavedala pomena trajnostnega poročanja in niso pričakovala izvzetja iz obveznosti poročanja. Glede oblikovanja notranjih strokovnih skupin je bila večina podjetij neodločena, pri čemer so se nagibali k najemu zunanjih strokovnjakov. Notranje strokovne skupine, ki so bile v podjetjih že oblikovane, pa so bile multidisciplinarne in vključevale zaposlene iz različnih oddelkov, vključno z računovodskim, pravnim, kadrovskim, marketinškim oddelkom in poslovodstvom podjetja. Podjetja so tudi načrtovala dodatna izobraževanja in zaposlitve strokovnjakov za trajnostno poročanje, kar kaže na prizadevanje na izpolnjevanje prihodnjih zahtev obveznega poročanja o trajnostnosti.
Ugotovili smo še, da lahko iz zbranih odgovorov podjetij, ki so bila vključena v vzorec, opazimo, da so podjetja z oblikovano notranjo strokovno skupino tista, ki so že pripravila trajnostno poročilo v skladu (ali delno) s standardi GRI. Glede na razširjeno uporabo teh standardov menimo, da so ta podjetja v prednosti pred ostalimi, saj že imajo izkušnje s pripravo trajnostnega poročila in bodo lažje izpolnila zahteve standardov ESRS. Nasprotno pa bo za podjetja, ki v preteklosti še niso pripravila poročila o trajnostnosti, to prvo poročanje v skladu s standardi ESRS, kar lahko zanje predstavlja dodaten izziv. Opozoriti je treba, da so se v obdobju 2023–2025 zgodile številne spremembe v poslovnem in zakonodajnem okolju, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje podjetij in bi ob ponovni izvedbi raziskave danes lahko vplivale tudi na rezultate raziskave.
Keywords: trajnostno poročanje, nefinančno poročanje, CSRD, ESRS, pripravljenost podjetij, pričakovanja podjetij, priprava na poročanje, prva uporaba.
Published in DKUM: 03.11.2025; Views: 0; Downloads: 19
 Full text (2,71 MB) |
2. Analiza upokojitvenih pričakovanj v združenih državah amerikeKlemen Sodec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Upokojitev je obdobje, ki ga dočaka delavec ob koncu delovne dobe. Da pa bi ohranil življenjski standard iz aktivnega delovnega obdobja, mora svojo upokojitev načrtovati že v letih pred upokojitvijo. Na upokojitvena pričakovanja ameriških potrošnikov vplivajo gospodarski, socialni, politični in drugi dejavniki, ki lahko odigrajo ključno vlogo pri načrtovanju upokojitve. Da bi se posameznik čim bolje pripravil na obdobje po upokojitvi, izbira med različnimi naložbami in dodatnimi viri dohodkov, ki bi mu v obdobju po upokojitvi prinesli dodatna denarna sredstva.
V empiričnem delu diplomske naloge smo se bolj podrobno ukvarjali z upokojitvenimi pričakovanji ameriških potrošnikov. Tako smo Američane razdelili po demografskih skupinah glede na spol, stopnjo izobrazbe, višino dohodka in na starostne skupine. V opazovanem obdobju je na upokojitvena pričakovanja močno vplivala kriza Covid-19, ki je upokojitvena pričakovanja marsikateremu Američanu postavila na glavo.
Glavna spoznanja so bila, da delež ljudi, ki pričakujejo, da bodo zaposleni po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti, upada, kriza Covid-19 pa je povzročila porast deleža ameriških potrošnikov, ki pričakujejo, da bodo zaposleni za polni delovni čas po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti.
Keywords: upokojitev, upokojitvena pričakovanja, viri dohodkov, pokojnina, zdravstveno zavarovanje, vpliv krize Covid-19 na upokojitvena pričakovanja
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (993,54 KB) |
3. Pričakovanja in tveganja odjemalcev pri uporabi klepetalnih robotovAnja Sraka, 2025, master's thesis Abstract: Današnji hiter tempo življenja se pozna tudi v poslovnem svetu. Organizacije na potrebe odjemalcev po vedno pogostejši in hitrejši komunikaciji odgovarjajo z uvedbo klepetalnih robotov. Ti prevzemajo vlogo fizičnih svetovalcev in prodajalcev, saj med drugim svetujejo in nudijo informacije o izdelkih in/ali storitvah organizacij ter svetujejo in pomagajo pri spletnem nakupovanju. V tujini je uporaba klepetalnih robotov že precej razširjena, zanimalo pa nas je stanje pri nas.
Naše področje raziskovanja so pričakovanja in tveganja slovenskih odjemalcev pri uporabi klepetalnih robotov, namenjenih podpori odjemalcem in asistenci pri spletnem nakupovanju. V teoretičnem delu smo izpostavili povezanost razvoja tehnologije in marketinškega komuniciranja, podrobneje opisali klepetalne robote in predstavili dobre prakse v Sloveniji. V empiričnem delu smo z opisno statistiko predstavili osnovne značilnosti vzorca. Z raziskovalno faktorsko analizo smo preverili veljavnost našega merskega instrumenta in zanesljivost s koeficientom Cronbachove alfe. Ugotavljali smo, ali obstajajo statistično značilne razlike med pričakovanji in tveganji tistih, ki so že kdaj uporabili klepetalni robot, in tistih, ki ga niso še nikoli. Statistično značilnih razlik nismo potrdili, zato rezultati regresijske analize veljajo za oboje – uporabnike in neuporabnike. Z enostavno regresijsko analizo smo namreč preverjali posamični vpliv ene dimenzije pričakovanj na odvisno spremenljivko, ki je namen uporabe klepetalnega robota. Potrdili smo, da pričakovano delovanje klepetalnega robota ob drugih spremenljivkah vpliva na namen uporabe klepetalnega robota. Statistično značilne povezave med pričakovano enostavnostjo uporabe in užitkom ob uporabi klepetalnega robota na eni strani in namenom uporabe klepetalnega robota na drugi nismo potrdili. Statistično značilno pa smo potrdili, da pričakovana tveganja negativno vplivajo na namen uporabe klepetalnega robota. Ugotavljali smo še potencialne koristi, ki jih pričakujejo odjemalci, in druge razloge neuporabe klepetalnega robota, ki jih izpostavljajo odjemalci. Z razumevanjem dejavnikov, ki odjemalce spodbujajo ali odvračajo od uporabe klepetalnih robotov, lahko organizacije bolje prilagodijo tehnologijo potrebam odjemalcev ter zmanjšajo neizpolnjena pričakovanja in morebitno nezadovoljstvo. Iz tega vidika je koristen vpogled v vplive na namen uporabe klepetalnega robota, saj je to ključni dejavnik za začetno in nadaljnjo uporabo klepetalnih robotov.
Keywords: klepetalni robot, pričakovanja odjemalcev, tveganja odjemalcev, namen uporabe, umetna inteligenca
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (4,67 MB) |
4. INFLACIJSKA PRIČAKOVANJA IN NJIHOVA POVEZANOST Z INFLACIJO IN DRUGIMI MAKROEKONOMSKIMI SPREMENLJIVKAMIMatic Globovnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih letih so inflacijska pričakovanja postala zelo pomemben makroekonomski indikator. V diplomskem delu smo preučili povezanost med inflacijskimi pričakovanji, dejansko inflacijo ter izbranimi makroekonomskimi spremenljivkami v državah Evropske unije. V teoretičnem delu smo sprva opredelili inflacijo, kako jo merimo in njen vpliv na gospodarstvo. Predstavili smo tudi osnovna izhodišča o oblikovanju inflacijskih pričakovanj, merjenje inflacijskih pričakovanj in vpliv inflacijskih pričakovanj na gospodarstvo ter funkcijo, ki jo imajo v sodobnih makroekonomskih modelih.
Empirični del diplomske naloge je temeljil na korelacijski analizi podatkov za obdobje 2015–2025. Analizirali smo podatke za EU-27 ter šest posameznih držav članic (Slovenija, Estonija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija). Uporabili smo podatke različnih makroekonomskih indikatorjev (dejanska inflacija, industrijska proizvodnja, brezposelnost, gospodarska rast, investicije in potrošnja) in vsakega posebej primerjali z inflacijskimi pričakovanji. Ugotovili smo, da so inflacijska pričakovanja najbolj pozitivno povezana z dejansko inflacijo.
Keywords: inflacijska pričakovanja, inflacija, makroekonomske spremenljivke, korelacijska analiza
Published in DKUM: 11.09.2025; Views: 0; Downloads: 27 (1 vote)
Full text (1,09 MB) |
5. Upravljanje pričakovanj zaposlenih z vidika vodijMatic Logar, 2025, master's thesis Abstract: Raziskovali smo kako vodje zaznavajo pričakovanja svojih zaposlenih ter v kolikšni meri se ta zaznava ujema z dejanskimi pričakovanji zaposlenih. Ključno nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v zaznavanju štirih področij: kakovosti odnosa med vodjo in zaposlenim, vodstvenega vedenja, zadovoljstva pri delu ter pomembnosti kariernih pričakovanj.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem pričakovanj zaposlenih ter predstavili dejavnike, ki nanje vplivajo. Nadalje smo predstavili načine upravljanja pričakovanj in se osredotočili na vlogo vodij pri tem procesu. V empiričnem delu smo z uporabo validiranih vprašalnikov (LMX-7, MLQ, JSS, CEQ) izvedli kvantitativno raziskavo v petih organizacijskih enotah večjega podjetja ter analizirali 40 odgovorov zaposlenih in vodij.
Z uporabo Mann-Whitneyjevega U-testa in Kruskal-Wallisovega H testa smo preverili štiri raziskovalna vprašanja, Spearmanova korelacija pa je dodatno osvetlila povezanost med zadovoljstvom pri delu in kariernimi pričakovanji. Rezultati raziskave so pokazali visoko stopnjo usklajenosti med zaznavami zaposlenih in vodij, kar kaže na dobro razumevanje vodij o tem, kaj njihovi zaposleni pričakujejo. Kljub temu pa to še ne pomeni, da so zaposleni visoko zadovoljni, le da vodje njihova pričakovanja prepoznavajo razmeroma natančno.
Ugotovitve nakazujejo na pomen kontinuiranega spremljanja pričakovanj in vodenja odprtega dialoga med vodji in zaposlenimi. Pri tem je ključno razumeti, katera pričakovanja vodje lahko aktivno naslavljajo ter katera so pogojena s širšimi organizacijskimi dejavniki.
Pridobljeni vpogledi ponujajo uporabne iztočnice za nadaljnje raziskave, ki bi lahko vključevale tudi merjenje organizacijske klime, kulture in zadovoljstva tako zaposlenih kot vodij. Takšen pristop bi omogočil celovitejše razumevanje usklajenosti znotraj organizacije ter dolgoročno prispeval k večjemu zadovoljstvu in učinkovitosti zaposlenih.
Keywords: pričakovanja zaposlenih, vodje, upravljanje pričakovanj, zadovoljstvo pri delu, teorija LMX
Published in DKUM: 07.08.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (2,72 MB) |
6. Uresničevanje pričakovanj visokošolskih učiteljev in asistentov od usposabljanj v okviru projekta INOVUPMatej Urbančič, Nina Kristl, 2020, original scientific article Abstract: Visokošolskim učiteljem je skupno delo s študenti, ne pa tudi zavedanje, da je pristop k poučevanju tako pomemben, kot je pomembna vsebina. V okviru projekta INOVUP se izvajajo usposabljanja visokošolskih učiteljev s področja visokošolske didaktike za izboljševanje kakovosti poučevanja, osrednja predpostavka projekta pa je, da je način poučevanja povezan s pridobljenim znanjem, razumevanjem vsebine, motivacijo za delo in sodelovanjem med študenti in učitelji. V prispevku obravnavamo odzive na pričakovanja do usposabljanj in uresničitev teh pričakovanj. Rezultati kažejo, da je pri skoraj treh četrtinah udeležencev motivacija za udeležbo želja po praktičnem, uporabnem znanju. Udeleženci so večinoma zadovoljni z usposabljanji, za katere menijo, da imajo pozitiven doprinos k pridobitvi teoretičnih in praktičnih znanj ter k motivaciji za nadaljnje poglabljanje znanja. Na osnovi teh ugotovitev je mogoče oblikovati priporočila za posodobitve in nadgradnje usposabljanj.
Keywords: visoko šolstvo, visokošolska didaktika, usposabljanja, pričakovanja udeležencev, visokošolski študij, visokošolski učitelji, projekti
Published in DKUM: 26.06.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,29 MB)
This document has many files! More... |
7. Pojav zanosa v turistični izkušnji : diplomsko delo univerzitetnega študijaCarina Petrič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je osredinjena na psihološko stanje, ki se imenuje zanos, specifično na pojav zanosa v turistični izkušnji. Zanos je motivacijski dejavnik, ki omogoča vztrajanje v turističnih aktivnostih in spodbuja globok občutek zadovoljstva, zato je pomemben del turistične izkušnje. Teoretični del naloge vsebuje pregled literature s področja zanosa in proučevanja zanosa v turističnih študijah. Opredeljeni so dejavniki, za katere je predpostavljeno, da vplivajo na zanos. Dejavniki so interpretacija znamenitosti s strani turističnega vodnika, predhodno poznavanje destinacije, pričakovanje prijetne izkušnje in razdalja od kraja bivanja do destinacije. V empiričnem delu je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovljeno, ali ti dejavniki povečujejo zanos. Vprašalnik je bil razdeljen med domačimi in tujimi turisti na destinaciji Maribor. Ugotovljeno je bilo, da je imelo turistično vodenje vpliv na zgolj nekaj indikatorjev zanosa, ne pa na celoto oz. večino indikatorjev. Pri sedmih od devetih dimenzij zanosa je bila ugotovljena povezava s poznavanjem destinacije, kar pomeni, da je večja možnost za občutenje zanosa, če destinacijo pred obiskom poznamo. Med odvisnimi spremenljivkami in oddaljenostjo ni bilo najdene statistično pozitivne povezave. Dognano je bilo tudi, da turisti z višjimi pričakovanji občutijo tudi večji zanos. Izsledki raziskave so lahko v pomoč turistični industriji pri oblikovanju produktov.
Keywords: zanos, turistična izkušnja, turistično vodenje, razdalja, pričakovanja
Published in DKUM: 16.07.2024; Views: 149; Downloads: 118
Full text (2,26 MB) |
8. Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v PomurjuEmeli Šemen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju obravnava značilnosti generacije Z ter njihova pričakovanja glede zaposlitve. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kaj generacija Z pričakuje od bodočega delovnega mesta. Delo se osredotoča na značilnosti generacije Z, vključno z njihovimi delovnimi vrednotami in pričakovanji, ter pomenom razumevanja teh značilnosti za uspešno zaposlovanje in razvoj kadrov. Uporabljene metode raziskovanja vključujejo sistematični pregled literature ter empirično raziskavo, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, posredovanem mladim iz Pomurja. Rezultati ankete so pokazali, da generacija Z v Pomurju poudarja pomembnost pravičnega plačila, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, možnosti kariernega razvoja, fleksibilnosti pri delovnem času in dobro delovno okolje. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije o tem, kako prilagoditi svoje strategije zaposlovanja in upravljanja s kadri, da bodo bolj privlačna za to generacijo. Priporočila vključujejo prilagajanje delovnih pogojev, spodbujanje kariernega razvoja, ustvarjanje pozitivne delovne kulture ter zagotavljanje fleksibilnih delovnih možnosti.
Keywords: Generacija Z, generacijska pričakovanja, zaposlitev, Pomurje
Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 191; Downloads: 107
Full text (1,21 MB) |
9. Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku : diplomsko deloKlara Krajnc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti stresa in stresorjev, opisali, kako stres pri predšolskem otroku prepoznamo, s kakšnimi strategijami ga skušamo obvladovati, opredelili situacije, ki lahko predšolskim otrokom povzročajo stres in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, oziroma kako lahko predšolskemu otroku pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. Po kratki opredelitvi stresa pa smo se posvetili enemu izmed faktorjev, ki lahko predšolskemu otroku povzroča stres. To so pričakovanja staršev. V tem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili, kaj sploh so pričakovanja. Nato pa smo povzeli, kako lahko odrasli otroku pomagamo pri doseganju pričakovanj, in opisali vpliv različnih dejavnikov vzgoje pri zastavljanju realnih in optimalnih pričakovanj.
V empiričnem delu naloge smo raziskali, ali pričakovanja staršev vplivajo na predšolskega otroka in ali mu povzročajo stres. Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja imajo starši, ali izhajajo iz otroka (njegovih sposobnosti, spretnosti in želja). Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, dobljene podatke pa nato obdelali s pomočjo programa SPSS in jih interpretirali.
Ugotovili smo, da imajo starši predšolskih otrok najvišja pričakovanja na področju jezika, družbe in gibanja. Ta področja so v predšolskem obdobju najpomembnejša. Vendar visoka pričakovanja spremljajo tudi posledice. Veliko staršev od otrok pričakuje veliko, v uresničevanje pričakovanj pa ne bi vložila veliko truda. Obstaja tudi druga skrajnost, kjer so starši pri uresničevanju pričakovanj tako zagnani, da stresa pri otroku sploh ne zaznajo.
Keywords: predšolski otrok, pričakovanja staršev, stres pri predšolskem otroku
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 316; Downloads: 161
Full text (1,52 MB) |
10. Pričakovanja profesionalnih nogometašev v obdobju transferjevLaura Šalja, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nogomet je priljubljen in konkurenčen ekipni šport. Je med najbolj priljubljenimi in najbolj razširjenimi športi na svetu. Le redki profesionalni športniki ostanejo celo življenje v istem klubu. Nekateri igralci so morda imeli odlično sezono in je po njih veliko povpraševanje, zato so pogosti transferji v druge klube. Transferji v svetu nogometa igrajo ključno vlogo pri oblikovanju kariernih poti igralcev in so pogosto povezani z visokimi pričakovanji glede novega klubskega okolja, uspeha in priložnosti za razvoj.
Namen naloge je raziskati in analizirati pričakovanja profesionalnih nogometašev v obdobju transferja.. Osredotočili smo se na zbiranje podatkov o izkušnjah štirih nogometašev, ki so opravili prenose med različnimi klubi. Cilj je bil razumeti, kako so bili igralci zadovoljni s svojimi prestopi, ali so se njihova začetna pričakovanja uresničila ter ali so se pričakovanja spreminjala skozi čas.
Raziskava je potekala med profesionalnimi nogometaši iz različnih klubov in lig. Intervjuvji so bili izvedeni preko Whatss App aplikacije in v prostorih kluba, kjer so igralci trenirali in se pripravljali na tekme. Naša raziskava je uporabila kvalitativno metodologijo, da bi se bolj poglobili v posamezne iskušnje igralcev ter pridobili globlji vpogled v njihova čustva, razmišljanja in občutke glede prestopa.
Naša raziskava je prinesla dragocene ugotovitve glede pričakovanj profesionalnih nogometašev v obdobju transferja. Igralci so pogosto imeli visoka pričakovanja v zvezi z novim klubom, igralnim časom in osebnim napredkom. Ugotovili smo, da so se pričakovanja igralcev včasih izpolnila, včasih pa tudi ne. Nekateri igralci so poročaali o večji prilagodljivosti svojih pričakovanj glede situacije, medtem ko so drugi ostali trdno zavezani prvotnim ciljem. Vpliv uspešnosti prestopa na njihove prihodnje prestopne odločitve je bil tudi pomemben dejavnik.
Raziskava je prispevala k boljšemuu razumevanju psihološkega vidika transferjev v nogometu ter lahko služi kot osnova za nadaljne raziskave v tej smeri.
Ugotovili smo, da je večina pričakovanj bila realistična, saj so temeljila na informacijah o novem klubu. Pomembna je bila dobra komunikacija med igralci, klubi in trenerji za obladovanje pričakovanj in preprečevanje nesporazumov.
Zadovoljstvo igralcev se odraža v njihovem odnosu do dela. Bolj kot so igralci zadovoljni v klubu, bolj so produktivni in posledično predstavljajo pozitivne rezultate.
Keywords: pričakovanja, profesionalni nogometaši, transferji
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 349; Downloads: 32
Full text (4,04 MB) |
