1. Izzivi pri posodabljanju prevodov na primeru prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Oscarja Wilda Slika Doriana GrayaDenis Vagner, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo koncept posodabljanja prevodov raziskali z vidika prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Slika Doriana Graya, pri čemer smo analizirali prevodne odločitve v obeh slovenskih prevodih – prvi je roman prevedel Stanko Vurnik leta 1924, drugi prevod pa je pripravila Rapa Šuklje leta 1965. Cilj analize je bil ugotoviti ustreznost obeh slovenskih prevodov, stopnjo podomačitve oziroma potujitve v prevodih in pogostost izpustov. V teoretičnem delu je bila za pregled teoretičnih vsebin uporabljena deskriptivna metoda, analiza v empiričnem delu pa temelji na komparativni metodi, s katero smo ugotavljali ustreznost obeh slovenskih prevodov. Na podlagi analize smo ugotovili, da je bilo primerov pomensko neustreznega prevoda zelo malo in da sta oba prevajalca kulturnospecifične izraze in prevzete besede praviloma uspešno prenesla v slovenski jezik.
Keywords: posodabljanje prevodov, kulturnospecifični izraz, prevzete besede, prevajalske strategije, Newmarkova klasifikacija prevajalskih strategij
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1027; Downloads: 134
 Full text (1,12 MB) |
2. Anglizmi v radijskem govoru na Radiu Murski valJerneja Pirnat, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zaradi pospešenega razvoja informacijskih tehnologij, vse večje in tesnejše povezanosti sveta ter vsesplošne dostopnosti informativnih vsebin, se tudi v slovenskem jeziku uporablja čedalje več prevzetih besed iz angleškega jezika – anglizmov. To je opazno predvsem v govoru mladih pa tudi v medijih, ki nam vsakodnevno prinašajo novice s celega sveta. Te so pogosto prevedene, zato se s prevodi v besedje slovenskega jezika prenašajo tudi novi izrazi. Ker radio kot enodimezionalni masovni medij prenaša sporočilo le preko glasu, je pomembno, da so radijske novice jasne.
Diplomsko delo se osredinja na anglizme v osrednjih informativnih oddajah Radia Murski val, regionalne radijske postaje s statusom posebnega pomena. Poročila vključujejo agencijske novice, povzete po Slovenski tiskovni agenciji, ter lokalne novice in tonske prispevke o dogajanju v Pomurju, ki jih pripravljajo novinarji Murskega vala. Anglizmi se uveljavljajo tudi v lokalnih novicah, saj so sogovorniki novinarjev pogosto strokovnjaki, ki uporabljajo strokovno terminologijo. Diplomsko delo raziskuje možnosti zamenjave prevzetih besed iz angleškega jezika s slovenskimi ustreznicami.
Keywords: govorjeni jezik, prevzete besede, anglizmi, Radio Murski val, Slovenska tiskovna agencija, jezikovna kultura
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1720; Downloads: 152
Full text (2,01 MB) |
3. ANGLICIZMI IN GERMANIZMI V SLOVENSKI IZDAJI POLJUDNOZNANSTVENE REVIJE SCIENCE ILLUSTRATEDAnja Kokot, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati germanizme in anglicizme v šestih slovenskih izdajah poljudnoznanstvene revije Science Illustrated iz leta 2014. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri se je na področju poljudne znanosti prevzeto besedišče iz angleščine in nemščine ohranilo skozi čas. Prav tako so nas zanimali slovenski ekvivalentni izrazi germanizmov oziroma anglicizmov ter etimološki izvor besed. S pomočjo korpusa Gigafida smo želeli ugotoviti, kako pogosto se germanizmi in anglicizmi pojavljajo v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se dotaknili pojma prevajanje, zgodovine prevajanja in najpomembnejših konceptov prevajalskih teorij, ki so bistveni pri prevajanju strokovnih besedil, kamor sodijo poljudnoznanstvena besedila. Prav tako smo se dotaknili stikov slovenščine z nemščino in angleščino skozi čas. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz analize germanizmov in anglicizmov iz omenjene revije. Ugotovili smo, da za večino anglicizmov in germanizmov v reviji ne obstaja slovenski ekvivalent, saj so v večini primerov v člankih že uporabljeni slovenski izrazi, kadar ti obstajajo. Kadar pa slovenska ustreznica ne obstaja, je uporabljen prevzeti izraz s podano razlago v slovenščini. Ugotovili smo tudi, da se izrazi najdeni v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa Gigafida, pojavljajo bolj pogosto, če so del slovenskega knjižnega jezika.
Keywords: Science Illustrated, prevzete besede, germanizmi, anglicizmi, poljudna znanost, korpus Gigafida
Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 1559; Downloads: 251
Full text (1,62 MB) |
4. Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolicoPolona Muršec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart.
Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika.
V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi.
V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Keywords: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Published in DKUM: 22.06.2016; Views: 1595; Downloads: 176
Full text (1,50 MB) |
5. |
6. Govor vasi Lokavec pri Rimskih ToplicahJanja Klenovšek, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah v uvodnem delu zajema kratek zgodovinski opis razvoja Rimskih Toplic in vasi Lokavec. Govor vasi Lokavec slovenska dialektologija uvršča v južnoštajersko narečno skupino, natančneje k laškemu govoru. Zaradi geografskega položaja, vas Lokavec leži na skrajnem jugu laškega govora in tako meji s sevniško-krškim govorom, se v govoru pojavljajo nekatere značilnosti dolenjske narečne skupine. Namen diplomskega dela je bil poiskati čim več narečnih posebnosti govora, ki so predstavljene po posameznih poglavjih; glasoslovje, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje in besedišče. Analiza narečnih značilnosti lokavškega govora izhaja iz besedišča, povzetega iz Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter dveh informatorjevih zgodb. Tako besedišče kot tudi zgodbi so bili najprej posneti na zvočne kasete, nato pa zapisani v fonetični obliki. Fonetični zapis je tako pokazal, da samoglasniški sestav lokavškega govora zajema samo dolge vokale, ki so naglašeni. Nekateri izmed njih se tudi diftongirajo. Nenaglašeni vokali so podvrženi moderni vokalni redukciji, to pomeni, da vokali slabijo, onemijo ali preidejo v drug vokal. Redukcija v bližini zvočnikov m, n in l povzroči nastanek samoglasniških m, n in l. Tudi soglasniške skupine so podvržene določenim spremembam; palatalni nj in lj otrdita, v skupinah -ški, -ski, -čki onemi samoglasnik i, skupina šč se olajša v š. Samostalniki in pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Samostalniki in pridevniki srednjega spola pri sklanjanju preidejo v moški spol. Pogosta pojava sta tudi feminizacija in maskulinizacija, kjer samostalniki pod vplivom samoglasniškega upada preidejo iz srednjega v ženski ali moški spol. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Besede, ki se v govoru uporabljajo, zasedajo v stavku poljubna mesta in so načeloma izpeljanke, sestavljanke, zloženke in sklopi. Besedje Lokavca zajema veliko narečnih in tudi prevzetih besed.
Keywords: vas Lokavec, lokavški govor, samoglasniški sestav, vokalna redukcija, maskulinizacija in feminizacija, sklanjanje samostalnikov, sklanjanje pridevnikov, besedni red, prevzete besede.
Published in DKUM: 20.07.2011; Views: 4780; Downloads: 341
Full text (2,73 MB) |
7. Prevzete besede v radijskih oglasihNina Koper, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je osredinjeno na radijske oglase in prevzeto besedje, ki se v njih pojavlja. Radijski oglasi spadajo v posebno podzvrst publicistične funkcijske zvrsti. Zanje so značilna številna odstopanja od običajne jezikovne rabe, saj je njihova prvotna naloga vzbuditi pozornost naslovnika. Ker so radijski oglasi zasnovani izključno na zvoku, je izbira besed v tej besedilni vrsti še posebej pomembna. Z namenom vzbuditi pozornost in približati se ciljni skupini ter zaradi novih izdelkov, ki prihajajo na tržišče, v oglasnih besedilih zasledimo številne prevzete in tuje besede. Teh je veliko zlasti v oglasih, ki vabijo k zabavi in predstavljajo izdelke oz. storitve s strokovnih področij. Besede, ki so sloveščini že dodobra prilagojene, so prevzete večinoma iz nemščine. Novejše prevzete besede, ki še nimajo ustaljenega zapisa in so trenutno priljubljene le pri mlajših skupinah ljudi, ter citatne besede pa prihajajo v naš jezik preko starih in novih medijev neposredno iz angleščine. V jezikovnih priročnikih sta prevzetim besedam poleg razlage največkrat dodana označevalnika poudarjalno oz. publicistično, besedam pa je velikokrat pripisana tudi nevtralnejša dvojnica.
Keywords: Radio, oglaševanje, prevzete besede, citatne besede, anglicizmi, germanizmi.
Published in DKUM: 23.02.2011; Views: 4027; Downloads: 666
Full text (1,29 MB) |
