| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Pravna analiza prepovedane finančne asistence : magistrsko delo
Luka Kreitner, 2024, master's thesis

Abstract: Prepovedana finančna asistenca je institut korporacijskega prava, katerega začetki segajo vse v drugo polovico 19. stoletja. Prvič je bila uzakonjena v britanskem pravu, kot odgovor na špekulativne prevzeme gospodarskih družb v obdobju po koncu prve svetovne vojne. Sledila je huda gospodarska kriza, ki je imela za posledico veliko število propadlih podjetij. Izkazalo se je, da lahko finančna asistenca privede do najhujših zlorab in izkrivljanj trga. Na pobudo Združenega kraljestva je prepoved finančne asistence uzakonila tudi Evropska skupnost leta 1976 v t.i. drugi kapitalski direktivi. Evropsko pravo je skozi sprejem nove zakonodaje dalo možnost državam članicam za omilitev prepovedi finančne asistence. Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila in je finančno asistenco kot tako v slovenskem pravnem redu popolnoma prepovedala. V pravni teoriji in sodni praksi prihaja do razhajanj v stališčih, kakšen je namen instituta prepovedi finančne asistence. Konkretneje ali gre za varovalko, ki preprečuje zaobid pravil o pridobivanju lastnih delnic s strani družbe ali gre za povsem samostojen institut v korporacijskem pravu in bi ga kot takega morali obravnavati. V novejši literaturi in sodnih odločbah lahko zasledimo, da prevladuje slednje stališče. V korporacijskem pravu velja splošno načelo, da delniška družba praviloma ne more biti delničar lastne družbe. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da kršitev določbe o prepovedi finančne asistence pomeni ničnost takšnih pravnih poslov. Določba je zastavljena zelo široko, tako da zajame prav vse posle, ki bi kakorkoli pomenili dajanje takšne finančne podpore, čemur pritrjuje tudi slovenska pravna teorija. V kolikor bi družba dala finančno asistenco v nasprotju z zakonom, ji ta priznava korporacijskopravni zahtevek, s katerim lahko družba od delničarja ali tretje osebe, kateremu je namenila finančno asistenco le-to zahteva nazaj. Korporacijskopravnemu zahtevku se priznava samostojna in posebna narava v korporacijskem pravu, kar pomeni, da je močnejši od vseh morebitnih zahtevkov, ki jih priznava obligacijsko pravo. V koncernskih povezavah družb veljajo zakonska pravila, za katere bi lahko sklepali, da lahko z njimi prepoved finančne asistence zaobidemo (npr. pravilo o t.i. »koncernskem privilegiju«). Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju slovenskega zakona o gospodarskih družbah zgledoval po nemškem zakonu o gospodarskih družbah, kar pripelje do posledice, da sta si ureditvi dokaj podobni, ampak z nekaterimi velikimi razlikami. Medtem, ko nemško pravo dovoljuje finančno asistenco v pogodbenem koncernu, pa naša takšne možnosti ni predvidela. V slovenskem pravu ostaja finančna asistenca strogo prepovedana, kar pomeni, da prepovedi ne morejo zaobiti niti koncernske povezave družb.
Keywords: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, finančna asistenca, zaobidni posli, fiktivni posli, ničnost pravnega posla, koncernsko pravo, koncernski privilegij, korporacijski vrnitveni zahtevek, prevzemi, pridobivanje lastnih delnic, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 306; Downloads: 97
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Izbor metod pri proučevanju fenomena čezmejnih združitev in prevzemov
Anita Maček, Rasto Ovin, 2012, original scientific article

Abstract: Avtorja ponazarjata možen izbor metodoloških korakov pri raziskavi fenomena, za katerega ne obstajajo uradni statistični podatki, primarnih podatkov pa od udeležencev v transakcijah ni moč dobiti. Gre za merjenje ekonomskih učinkov čezmejnih združitev in prevzemov. Članek prikazuje izvirno rešitev, s katero sta avtorja zaobšla ta problem. Enostavnost metode zbiranja podatkov, ki je v primerjavi s primerljivimi raziskavami sicer inovativna, je bilo treba za robustnost rezultatov kompenzirati z uporabo večih statističnih testov. Glede na to, kako so dobljeni rezultati prestali statistične preizkuse, je moč sklepati, da je bila ocena stiliziranih dejstev na osnovi uporabljene temeljne metode (ankete) dovolj zanesljiva.
Keywords: podjetje, prevzemi podjetij, združitve podjetij, neposredne tuje investicije, ankete, statistična analiza
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 405; Downloads: 0

3.
Analiza prevzema na primeru tujega nogometnega kluba
Matic Volk, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Prevzemi podjetij so vedno bili in bodo najbrž za vedno ostali ustaljena praksa vstopa v podjetništvo ali širitve že ustaljenih podjetnikov. S prevzemom nekega podjetja namreč prevzamemo že ustaljeno prakso, delovanje, nepremičnine, zaposlene in vse potrebno za poslovanje, kar zniža nekatere stroške in ravno zaradi tega je za investitorje s kapitalom in dobrim čutom za prepoznavanje kakovostno zgrajenih podjetij priljubljen način širjenja ali vstopa v svet podjetništva. V športu, natančneje v nogometu, prevzemi nogometnih klubov niso bili prisotni od nekdaj, predvsem ne na tako visoki ravni. Ta trend se je začel s prevzemom nogometnega kluba Chelsea FC s strani ruskega milijarderja Romana Abramoviča, kar je tudi glavna tematika zaključnega dela, na kratko pa so predstavljeni tudi prevzemi nekaterih drugih klubov. Glavni cilj zaključnega dela je tako podrobna analiza tega prevzema ter na splošno predstaviti prevzeme nogometnih klubov po svetu. Prevzem tega kluba je namreč bil ne le začetnik tega trenda, ampak se je prav tako izkazal za zelo uspešnega, tako na finančnem kot tudi na športnem področju, saj klub niza rekordne številke v finančnih poročilih in osvaja lovorike na najelitnejših tekmovanjih.
Keywords: prevzemi podjetij, nogomet, Chelsea FC, Roman Abramovič.
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1008; Downloads: 116
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Vpliv prevzemov in združitev podjetij na uspešnost prevzetih podjetij s primerom v Sloveniji
Špela Krajnc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vsa podjetja težijo k povečanju vrednosti premoženja in konkurenčnosti. Med drugim lahko to dosegajo tudi s prevzemi in združitvami, ki omogočajo hitrejšo, manj zahtevno in v večini cenejšo rast podjetij. Prav zaradi tega ta hip sodijo v globalni gospodarski trend. V diplomskem projektu na podlagi zbrane literature na temo prevzemov in združitev ter s proučitvijo primera prevzema Skupine Mercator s strani Agrokorja ugotavljamo njegov vpliv na uspešnost in učinkovitost prevzetega podjetja. Agrokor je ob prevzemu Mercatorja postal njegov kratkoročni lastnik z nasprotnimi, s strateškimi interesi, katerih glavni razlog je Agrokorjeva že vzpostavljena predelovalna industrija. Ugotovili smo, da se pri prevzemu Skupine Mercator s strani Agrokorja kažejo predvsem negativni učinki prevzemov. Mercator ni dosegal boljših finančnih rezultatov niti obljubljene lastniške stabilnosti.
Keywords: prevzemi, združitve, študija primera, Mercator
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 1506; Downloads: 218
.pdf Full text (941,23 KB)

5.
Pivovarska vojna - Odnos z vlagatelji
Urška Sušanj, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo na primeru t. i. pivovarske vojne poskušali skozi raziskovalna vprašanja ugotoviti, kako objavljena informacija vpliva na ceno delnic. Javno objavljena informacija o cenah in nakupih delnic in javno objavljene namere po prevzemu večinskega deleža so bile ključnega pomena. Posledično so pomenile znak za alarm ter aktivacijo vseh razpoložljivih poslovnih partnerjev in hčerinskih družb. Še junija 2001 je cena za delnico Pivovarne Union znašala 10.000 tolarjev. V boju za prevzem in čim hitrejši nakup, s čemer bi pridobili strateško prednost pred konkurenti, je Interbrew, po predhodni uskladitvi s Pivovarno Union, le 5 mesecev kasneje za eno delnico ponudil kar 73.000 tolarjev. Javna objava tako ekstremno zvišanih ponudb je povzročila verižno reakcijo. Slovenska odškodninska družba (SOD) je svoj paket delnic prodala Pivovarni Laško, za rekordnih 86.000 tolarjev, sledila je ponudba Interbrewa za 90.000 tolarjev, ter zadnja rekordna ponudba Interbrewa Pivovarni Laško, za odkup vseh delnic Uniona za kar 120.000 tolarjev. Javno objavljene informacije so bile izjemno pomembne. Pogojevale so odziv konkurentov in v večini primerov pomenile zvišanje ponujene cene za odkup. Pri tem so uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, občasno pa tudi manipulacije, zavajanja ter izkoriščanja različnih možnosti, vključno s tožbami. Cene so se gibale iracionalno, v že tako razgretem poslovnem okolju pa so se ob tem nenehno pojavljale razprave o nacionalnem interesu ter posledično izgubi nacionalne identitete.
Keywords: - Javno objavljena informacija, - cena delnic, - percepcija, - prevzemi, - nacionalni interes.
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1358; Downloads: 123
.pdf Full text (888,33 KB)

6.
Prevzemno pravo v Združenem kraljestvu Velike Britanije, pred in po implementaciji Direktive EU o prevzemih
Renato Kenda, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev področja prevzemov v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, pred in po implementaciji Direktive EU o prevzemnih ponudbah. Naloga sistematično predstavi temeljne institute in organe v postopkih prevzemov v Združenem kraljestvu ter njihovo ureditev in razmerja med njimi po implementaciji direktive, ki je deloma posegla v tradicionalno in zelo uspešno zasnovo prejšnje ureditve. Avtor na kratko opiše tudi postopek razvoja direktive in zadržke, ki so jih imele posamezne države članice, predvsem Združeno kraljestvo, do nekaterih določb direktive. Osrednji del naloge podrobneje obravnava normativno ureditev prevzemov v Združenem kraljestvu. Opisana je zgodovina prevzemov v Združenem kraljestvu in pravil, ki so jih spremljala, vse od nezavezujočih aktov, ki so jih avtonomno sprejeli pomembnejši deležniki tamkajšnjega trga vrednostnih papirjev, do celovite in zakonsko obvezujoče ureditve The City Code on Takeovers and Mergers in ključnega organa v postopkih prevzemov – The Takeover Panela. Poseben poudarek je namenjen prav posledicam, ki jih je povzročila zahteva direktive po ustanovitvi obveznega organa v postopkih prevzemov in podelitvi zakonske narave prevzemnim pravilom. Takšna zahteva je temeljito posegla v konceptualno zasnovo The Takeover Panela, ki je vse do takrat deloval na podlagi dogovora s temeljnimi akterji trga prevzemov v Združenem kraljestvu, prav ti akterji so tudi imenovali njegove organe in praviloma vedno spoštovali njegove odločitve. Med preučevanjem področja je avtor ugotovil, da implementacija Direktive EU o prevzemih, ni pomembneje spremenila temeljnih značilnosti prevzemnega prava v Združenem kraljestvu. Drži, da imata po implementaciji, tako The Takeover Panel kot The City Code on Takeovers and Mergers zavezujočo pravno naravo, ki je v diametralnem nasprotju z njuno tradicionalno zasnovo, pa vendar se zaradi vseh političnih kompromisov v postopku sprejemanja direktive, kot tudi možnosti izvzetja od uporabe nekaterih določb, njuna vloga ni pomembneje spremenila. The Takeover Panel je de facto še vedno edini, ki bdi nad izvrševanjem prevzemnih pravil v Združenem kraljestvu, saj so sodišča omejila svojo vlogo le na pomoč The Takeover Panelu pri izvrševanju njegovih odločitev. Tudi vsebinske določbe The City Code on Takeovers and Mergers v postopku implementacije direktive niso doživele korenitejše spremembe. Že prejšnja ureditev je vsebovala večino zahtev direktive, potrebne so bile le manjše spremembe, ki udeležencem v postopkih prevzemov v Združenem kraljestvu ne bi smele povzročati večjih problemov. Takšna ugotovitev je skladna tudi z dejstvom, da so politični kompromisi v postopku sprejemanja direktive ključno zmanjšali njen harmonizacijski učinek, zato implementacija v Združenem kraljestvu, v nasprotju s prvotnimi pomisleki, ni pomembneje posegla v tradicionalno ureditev tamkajšnjih prevzemnih postopkov.
Keywords: prevzemi, Direktiva EU o prevzemnih ponudbah, The City Code on Takeovers and Mergers, The Takeover Panel, samoregulacija.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1465; Downloads: 215
.pdf Full text (1,23 MB)

7.
Analiza vzvodov in uspešnosti prevzemov in združitev slovenskih podjetij s tujimi podjetji v obdobju 2010-2015
Ana Teršek, 2017, master's thesis

Abstract: Kljub gospodarski krizi se podjetja še vedno odločajo za združitve in prevzeme, čeprav morda v manjši meri in bolj previdno. Želja po dostopanju do novih trgov, doseganju boljših finančnih rezultatov, ekonomije obsega in želja po večji konkurenčnosti jih kljub neugodnim gospodarskim razmeram in težavam pri pridobivanju finančnih sredstev za izvajanje prevzemov spodbuja k sprožanju prevzemov v domačem in tujem gospodarstvu. Za slovensko javnost so zanimivi predvsem prevzemi slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, saj smo bili v preteklih letih priča nekaterim zelo odmevnim prevzemom domačih podjetij s strani tujih prevzemnikov. Motivi teh podjetij za prevzeme so enaki zgoraj naštetim, slovenskim podjetjem pa predvidoma ponujajo predvsem pozitivnejše poslovanje v prihodnosti, večjo konkurenčnost ter razvoj – torej na njih večinoma vplivajo pozitivno. Prav tako pa ti prevzemi omogočajo določitev nekaterih smernic, po katerih se odvijajo prevzemi slovenskih podjetij – pa vendar, ali je možno iz tega izluščiti »enoten recept za uspešen prevzem slovenskega podjetja«?
Keywords: prevzemi, združitve, tuja podjetja, slovenska podjetja, uspešen prevzem.
Published in DKUM: 08.12.2017; Views: 1710; Downloads: 259
.pdf Full text (2,59 MB)

8.
Združitve in prevzemi podjetij v pivovarstvu kot strategija krepitve tržne pozicije podjetja
Matej Marič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali kapitalsko povezovanje podjetij v pivovarski panogi. Osredotočili smo se na slovenski trg v kontekstu silnic vpliva globalnega trga pivovarstva. Z globalizacijo in konsolidacijo podjetij ter posameznih sektorjev so v današnjih časih kapitalske povezave kompleksen način za pospešeno mednarodno tržno rast podjetij. Kapitalske povezave delimo na združitve, pripojitve in prevzeme. Posebno pozornost smo v magistrskem delu namenili proučevanju prevzemov in združitev v pivovarski panogi. Zaradi vedno večje konkurence in naraščajoče ponudbe izdelkov, podjetja na razvitih trgih s težavo povečujejo svoje prihodke. Zato se največja globalna pivovarska podjetja, ki imajo globalno težo in prevzemno finančno zmogljivost, veliko raje odločajo za rast s prevzemi kot pa za organsko rast podjetij. Takšen način rasti je finančno zahtevnejši, vendar pa prinaša pomembne prednosti, kot so: dostop do distribucijskih kanalov, blagovnih znamk, kupcev ter ostale prednosti. Organska rast nam za želeno pospešeno dinamiko tržne rasti podjetja teh prednosti ne zagotavlja vedno v enaki meri, saj je vstop na nov trg zaradi nepoznavanja trga vedno tvegan proces rasti podjetja. V magistrskem delu smo predstavili prevzeme in združitve v današnjem času, njihove prednosti in slabosti, pasti ter motive. Preučili smo tudi alternativne oblike rasti podjetij, oblike kapitalskih povezav ter vrste združitev in prevzemov podjetij. Ker so kapitalske povezave z namenom preprečevanja zlorabe konkurenčnega položaja povezane z določenimi institucionalnimi (regulativnimi) omejitvami, smo proučili tudi zakonsko ureditev kapitalskih povezav v Sloveniji in deloma Evropski uniji. Preučili smo zgodovino pivovarstva v Sloveniji in v tujini. Raziskali smo največje in svetovno najbolj znane festivale piva. Preučili in analizirali smo tudi največje globalne proizvajalce piv. Raziskali smo značilnosti pivovarske panoge v Sloveniji. Analizirali smo tudi najpomembnejši pivovarski podjetji v Sloveniji, in sicer Pivovarno Laško in Pivovarno Union. Posebno pozornost smo namenili preučevanju mednarodnih združitev in prevzemov. Raziskali in analizirali smo tudi aktivnosti kapitalskega povezovanja petih največjih globalnih proizvajalcev piva na svetu. Kronologijo prevzema Pivovarne Union in Pivovarne Laško pa smo predstavili v zadnjem poglavju magistrskega dela. Rezultati preverjanja hipotez so pokazali, da je na tržni delež Skupine Laško vsekakor vplivala količina prodanega piva. Glede na opravljeno raziskavo pa ne moremo potrditi, da se je tržni delež gibal premo sorazmerno s sredstvi, ki so bila namenjena promocijam. Ob tem moremo poudariti, da so sredstva, namenjena promocijam, pomemben faktor vpliva na povečevanje prodaje, vendar pa ne edini. Ugotovili smo, da je bil pred leti nameravani prevzem Pivovarne Union medijsko veliko bolj odmeven in dolgotrajen, kot prevzem Pivovarne Laško s strani Heinekena. Ugotovili smo tudi, da je borzni trg močno občutljiv na dogajanja v povezavi s podjetji. Vsaka najmanjša malenkost lahko močno vpliva na spremembo tečaja delnice. Po opravljeni raziskavi lahko potrdimo, da se je tečaj delnice Pivovarne Laško v času reorganizacije in odprodaje določenih delov Skupine Laško skupaj zvišal za 3,85 EUR na delnico, medtem ko se je tečaj delnice v času prevzemanja pivovarne Laško s strani Heinekena skupaj zvišal za 3,49 EUR na delnico.
Keywords: prevzemi in združitve, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Heineken, globalna pivovarska podjetja
Published in DKUM: 12.07.2017; Views: 1747; Downloads: 349
.pdf Full text (1,78 MB)

9.
Pravna podlaga prevzema upravljanja vzajemnega sklada
Jasmina Polšak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vlaganja v vzajemne sklade so danes zelo priljubljen način investiranja. Obstaja vrsta prednosti in slabosti poseganja po takšni vrsti investiranja. Sistem, v katerem živimo, nas pravzaprav sili v razmišljanje o zagotavljanju priskrbljene prihodnosti. Prevzemi podjetij so dandanes zelo zanimiva tematika, aktualni pa so tudi prevzemi upravljanja vzajemnih skladov. Pravna podlaga prevzemov upravljanja vzajemnih skladov je jasno določena v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S hipotezami empirične raziskave smo raziskovali aktivnosti in pravno podlago prevzema upravljanja vzajemnih skladov in ugotovili, da morajo družbe ob prevzemu upravljanja natančno slediti zakonskim določbam, da politika upravljanja naložb prevzetih skladov ostajo po prevzemu enaka, da sam prenos upravljanja skladov na prevzemno družbo nima nobenega vpliva za vlagatelje prevzete družbe in da se s prevzemom upravljanja vzajemnih skladov najverjetneje poveča tudi tržni delež prevzemne družbe.
Keywords: vzajemni sklad, prevzemi, prevzemi upravljanja vzajemnih skladov, pravna podlaga.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1018; Downloads: 73
.pdf Full text (604,45 KB)

10.
ZDRUŽITVE IN PREVZEMI, PRIMER PODJETJA X
Luka Bastl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zavedati se je treba, da podjetja brez inovacij, racionalizacij in drugih aktivnosti ne bodo mogla uspešno konkurirati na vedno bolj zahtevnem tržišču. Način pridobitve prednosti pred konkurenti, sinergijskih učinkov in razpršitve poslovanja na druga območja je tudi s prevzemom ali združitvijo. Seveda pa so poleg prednosti prisotne tudi slabosti oz. pasti. Največkrat je prevzem tvegan zaradi pomanjkanja izkušenj, nezadostne kadrovske pokritosti, preveč optimističnih napovedi sinergijskih učinkov, je pa po drugi strani tvegano tudi stopicanje na mestu in neizkoriščanje potenciala, ki je na trgu. Prevzem da ali ne? Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Pretehtati je treba, ali je tveganje manjše, kot so pričakovane koristi, in ali je podjetje zmožno unovčiti potenciale le-tega.
Keywords: združitve, prevzemi, srbski trg, podjetje, trendi združevanj
Published in DKUM: 09.06.2016; Views: 2431; Downloads: 499
.pdf Full text (991,45 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica