Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava položaj manjšinskih delničarjev v delniški družbi in njihovo varstvo v postopkih prevzemov ter izključitev, s posebnim poudarkom na pravnih posledicah, s katerimi se srečujejo manjšinski delničarji v obdobju po prevzemu. Delniška družba kot kapitalska družba temelji na osnovnem kapitalu, razdeljenem na delnice, ki združujejo skupek premoženjskih in upravljavskih pravic delničarja. Čeprav imajo vsi delničarji enake korporacijske pravice, je v praksi razmerje moči izrazito odvisno od njihove kapitalske udeležbe v družbi. Ti zaradi omejenega vpliva na odločanje pogosto ostanejo brez dejanske možnosti sooblikovanja pomembnejših odločitev o poslovanju družbe, zato je vprašanje njihovega pravnega varstva ključno. Prevzemi predstavljajo enega osrednjih institutov koncentracije lastništva v delniških družbah. Namen ureditve prevzemne zakonodaje je zagotoviti enakopravno obravnavo vseh delničarjev, transparentnost prevzemnih postopkov in učinkovito delovanje kapitalskega trga. Obenem pa prevzemni postopki naslavljajo vprašanja upravljavskega položaja manjšinskih delničarjev, ki je po uspešni prevzemni ponudbi neznaten. Kot odziv na to situacijo pravni red predvideva posebne institute, s katerimi se razreši razmerje med večinskim in manjšinskimi delničarji. Na eni strani je to izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe (»squeeze out«), pri kateri glavni delničar s kvalificiranim deležem v osnovnem kapitalu zahteva prenos delnic preostalih delničarjev nase, na drugi strani pa možnost izstopa (»sell out«), na podlagi katerega manjšinski delničar zahteva, da glavni delničar odkupi njegove delnice pod enakimi pogoji. Skupna značilnost obeh institutov je, da urejata prenehanje položaja manjšinskega delničarja v zameno za primerno denarno odpravnino. Posebna ureditev je predvidena za izključitev manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju, ki omogoča, da prevzemnik po uspešni prevzemni ponudbi doseže stoodstotno lastništvo družbe. Pogoj za uveljavitev je dosežen kvalificiran prevzemni prag, to pa se v praksi razlaga na dva načina – ozko in široko. Ključno varovalo manjšinskih delničarjev v tem postopku je pravica do primerne denarne odpravnine, ki mora ustrezati ceni iz prevzemne ponudbe. V teoriji in praksi se odpira vprašanje, ali je domneva pravičnosti take odpravnine absolutna ali izpodbojna. Ti instituti se v magistrskem delu primerjajo z nemško in angleško pravno ureditvijo, hkrati pa se postopek izključitve v primerjalnopravnem delu s slovensko ureditvijo analizira v smislu poteka samega procesa izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju ter tudi kako so v zvezi s tem varovane pravice manjšinskih delničarjev.
Keywords: prevzem, institut izključitve, denarna odpravnina, prevzemna ponudba, varstvo interesov imetnikov deležev, sodni preizkus, glavni delničar
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1005,05 KB)

Abstract: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Keywords: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (1,30 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava mehanizme, s katerimi se ciljna delniška družba lahko zaščiti pred sovražnim prevzemom. Sovražni prevzemi so, za razliko od prijateljskih, tisti, kjer se vodstvo ciljne družbe ne strinja s prevzemom in v tem primeru pridejo v poštev obrambni ukrepi. Naloga je razdeljena na več ključnih poglavij, ki analizirajo različne vrste obrambnih strategij, njihov pravni okvir in učinkovitost v praksi. Naloga se osredotoča na preventivne in kurativne obrambne mehanizme, ki so v slovenski pravni ureditvi zajeti v Zakonu o prevzemih in Zakonu o gospodarskih družbah. Naloga odgovarja na vprašanja, kako se lahko ciljna družba vnaprej pripravi, da ne bi bila predmet prevzema, ter katere konkretne obrambne ukrepe lahko izvede pred ali med samim postopkom prevzema. Preventivne obrambne mehanizme morajo ciljne družbe pripraviti že pred neposredno grožnjo, predvsem z ustreznim strukturiranjem družbe in ustreznim oblikovanjem določb statuta, za razliko od kurativnih pa so usmerjeni zoper vse možne poskuse prevzema. Preventivne obrambne strategije razdelimo na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe. Preventivni mehanizmi se sprejmejo pred samim prevzemom, medtem ko se kurativni sprejmejo v samem postopku prevzema, po tem ko je dano obvestilo o prevzemni nameri. Ta razmejitev je določena tudi v 47. členu ZPre-1, ki prepoveduje upravi samostojno ukrepanje brez sklepa skupščine po prejemu obvestila o nameravani prevzemni ponudbi in do objave izida ponudbe. Kurativni obrambni mehanizmi so torej lahko le skupščinsko odobreni, saj se postavlja zahteva po nevtralnosti uprave. V nasprotju s kurativnimi mehanizmi, ki želijo preprečiti konkretno ponudbo za prevzem, so preventivni obrambni mehanizmi usmerjeni proti vsem potencialnim poskusom prevzema ciljne družbe. Pri tem je treba opozoriti na potrebo po ravnovesju med zaščito delničarjev in zagotavljanjem fleksibilnosti uprave pri sprejemanju ključnih odločitev v času prevzemov. Pri nevtralnosti uprave gre torej za pozitivno diskriminacijo ostalih interesov v družbi zaradi zaščite delničarjev in se upravi s tem v postopku prevzema onemogoča njena temeljna funkcija. Stroga nevtralnost uprave je v prvi vrsti namenjena zaščiti delničarjev, vpliv le te pa je lahko negativen na interese upnikov, delničarjev in konkurenčnosti družbe. Ob upoštevanju stroge nevtralnosti uprave najbolj učinkovito obrambo predstavljajo preventivni obrambni mehanizmi. Po naši zakonodaji je ciljna družba z uporabo kurativnih obrambnih ukrepov omejena do te mere, da prevzema skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti, lahko pa bo izboljšala svojo pogajalsko pozicijo naproti prevzemniku.
Keywords: prevzem družbe, ciljna družba, sovražni prevzem, obramba pred prevzemom, preventivni obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 64
Full text (837,64 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili implementacijo sistema za upravljanje skladišč WMS podjetja Trace Solutions v podjetju Big Bang. Opisali smo razvoj in delovanje sistema WMS z vsemi procesi in izzivi, s katerimi smo se soočali pri menjavi obstoječega sistema WMS. Predstavili smo stroške in sredstva, ki so bila potrebna za implementacijo novega sistema WMS. Ker je skupina Big Bang prisotna tudi na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini, je eden od ciljev menjave WMS, da bomo lahko rešitev razširili tudi v centralna skladišča v omenjenih državah. V osrednjem delu diplomskega dela smo se osredotočili na procese prevzema, uskladiščenja, priprave in odpreme blaga. Ti procesi se v WMS spreminjajo glede na tip blaga in tehnologije, ki jih je podjetje vpeljalo s prenovo dela v skladišču. V skladišču hranimo blago za več lastnikov, zato je bilo treba temu prilagoditi tudi nadzor in upravljanje z zalogami ter inventuro blaga. V zaključku diplomskega dela smo pregledali še kazalnike uspešnosti, ki jih vodimo v skladišču, in pripravili analizo dela zaposlenih pred in po uspešno opravljeni implementaciji novega sistema za upravljanje skladišč WMS. Število pripravljenih najav za izdajo blaga se je po uvedbi novega sistema WMS dvignilo za 7 %, število postavk pa za 35 %.
Keywords: sistem za upravljanje skladišč – WMS, prevzem blaga, komisioniranje, odprema blaga, sistem za načrtovanje virov podjetja – ERP
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 552; Downloads: 102
Full text (3,21 MB)

Abstract: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Keywords: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 618; Downloads: 82
Full text (2,77 MB)