1. Vpliv ß-ciklodekstrina na kinetiko in mehanizem reakcije umiljenja etilacetata : doktorska disertacijaAnja Petek, 2022, doctoral dissertation Abstract: Ciklodekstrini (CD) so v zadnjih letih pritegnili pozornost raziskovalcev zaradi svoje potencialne uporabe kot »molekularni reaktorji«, ki omogočajo izvedbo organskih reakcij v vodnih raztopinah (zelene tehnologije). So ciklični oligosaharidi, ki nastanejo pri encimski razgradnji škroba. Imajo obliko prisekanega stožca s hidrofobno notranjostjo in primarnimi ter sekundarnimi OH skupinami nameščenimi na zunanjih straneh odprtine. Zunanja površina CD je hidrofilna, zaradi česar so relativno dobro topni v vodi. Hidrofobna notranjost pa omogoča vključitev hidrofobnih molekul v notranjost CD, nastane vključitveni kompleks gostitelj-gost. Gostujoče molekule so v kompleks vezane samo na osnovi van der Waalsovih sil, brez tvorbe kovalentnih vezi, pri čemer se spremenijo fizikalne lastnosti in kemijska reaktivnost. Poznavanje mehanizma nastanka CD kompleksa in njegovega vpliva na potek reakcije je tako ključnega pomena.
V doktorski disertaciji smo na modelnem sistemu alkiltrimetilamonijevih bromidov raziskali vpliv van der Waalsovih sil in hidrofobnega efekta. Proces micelizacije smo proučevali z merjenjem specifične prevodnosti in iz na lasten način izpeljanega pseudo-faznega modela določili termodinamske parametre: standardno prosto Gibbsovo energijo (∆G0mic), entalpijo (∆H0mic) in entropijo (∆S0mic) micelizacije ter jih analizirali kot funkcijo povečanja dolžine alkilne verige in temperature. Rezultati kažejo, da je micelizacija termodinamsko ugoden proces (∆G0mic
Keywords: β-ciklodekstrin, vključitveni kompleks, etilacetat, mehanizem umiljenja, alkiltrimetilamonijevi bromidi, prevodnost
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 399; Downloads: 63
 Full text (2,36 MB) |
2. Besselove funkcije in Hankelova transformacijaAnja Kikl, 2021, master's thesis Abstract: Zanima nas obnašanje Besselovih funkcij v okolici izhodišča in njihova raba v vpeljavi Hankelove integralske transformacije.
V magistrskem delu obravnavamo povezavo med Besselovimi funkcijami in Besselovimi diferencialnimi enačbami. Prav tako obravnavamo obnašanje Besselove funkcije v okolici izhodišča. Na podlagi tega jih ločimo na Besselove funkcije prve, druge in tretje vrste. Funkcije tretje vrste obravnavamo kot Hankelove funkcije in opišemo njihovo uporabo v Hankelovi integralski transformaciji.
Vse pojme na koncu uporabimo pri reševanju fizikalnih primerov, kot so toplotna prevodnost, elektrostatični problem in nihanje krožne membrane.
Keywords: Besselova funkcija, toplotna prevodnost, elektrostatični problem, Hankelova integralska transformacija, Besselova diferencialna enačba, nihanje krožne membrane, integralska transformacija.
Published in DKUM: 12.07.2022; Views: 255; Downloads: 29
Full text (2,54 MB) |
3. Priprava nanokompozitov za čiščenje vod : doktorska disertacijaAjra Hadela, 2021, doctoral dissertation Abstract: Naraščajoče število prebivalstva, pojav novih onesnaževal, patogenov ter drugih toksinov po vsem svetu negativno vplivajo na kvaliteto in količino voda ter otežujejo zagotavljanje in pripravo čiste pitne vode. Napredki s področja nanotehnologij ponujajo priložnosti za izboljšanje obstoječih in tudi za razvoj novih tehnologij čiščenja vod.
Nanotehnologija omogoča široke možnosti pri izboljševanju učinkovitosti konvencionalnih metod čiščenja vod z uporabo naprednih filtracijskih in adsorpcijskih nanomaterialov. Nanomateriali imajo zaradi svoje majhnosti ter velike specifične površine v primerjavi s konvencionalnimi materiali večjo adsorpcijsko kapaciteto ter večjo selektivnost do vezave različnih onesnaževal, kot so težke kovine, elementi redkih zemelj in odpadna olja, že pri nižjih koncentracijah. Z nanomateriali lahko dodamo nove funkcionalnosti, zmanjšamo problematično mašenje membran in posledično zmanjšamo potrebe po njihovem čiščenju ter podaljšamo njihovo življenjsko dobo ob zmanjšanju obratovalnih stroškov.
V doktorski disertaciji so predstavljene tehnologije priprave nanomaterialov, nanokompozitov in metode imobilizacije nanomaterialov z namenom aplikacije pripravljenih nanomaterialov na področju odstranjevanja mikrobioloških in organskih onesnaževal iz modelnih vod. Nanomateriale smo pripravljali s poliolno in sol-gel sintezo ter soobarjanjem; nanokompozite pa z nanašanjem pripravljenih nanomaterialov na ali z njihovim vgrajevanjem v različne vlakno-tvorne substrate. S pomočjo elektro-oksidacijske filtracije smo razgrajevali fenol, razbarvali metilen modro barvilo in dezinficirali vodo z redukcijo bakterij E. coli in B. subtilis. Za namen elektro-oksidacijske filtracije smo oblikovali in izdelali prilagojen filtracijski modul. Kot filtracijski material smo uporabili antimikrobne in električno prevodni nanokompozit iz poliamid 6.6 tkanine in srebrovih nanožičk. Z uporabo oleofilno funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev smo uspešno adsorbirali odpadno motorno olje iz vodnega medija.
Keywords: nanomateriali, nanokompoziti, antimikrobnost, električna prevodnost, elektro-oksidacijska filtracija, adsorpcija olj
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 855; Downloads: 85
Full text (7,75 MB) |
4. Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTina File, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Keywords: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 563; Downloads: 0
Full text (2,07 MB) |
5. Toplotne izgube, analiza stroškov in finančna upravičenost prenove stanovanjske hišeAndreja Kebler, 2019, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej spoznamo procese prenosa toplote v gradbenih konstrukcijah in metode računanja toplotnih izgub. V praktičnem delu smo izračunali toplotne izgube konkretne stanovanjske hiše. Posebno pozornost smo posvetili vplivu toplotnih mostov, katerih vpliv na toplotne izgube smo izračunali s programom HTflux. V nadaljevanju smo na podlagi obstoječih toplotnih izgub predlagali ukrepe za energetsko prenovo. V ekonomskem delu magistrskega dela smo analizirali stroške predlaganih ukrepov prenove in stroške ogrevanja v kurilni sezoni pred in po izvedbi predlaganih ukrepov prenove ter izračunali finančno upravičenost predlaganih ukrepov energetske prenove.
Keywords: prenos toplote, toplotna prevodnost, toplotne izgube, stroški ogrevanja, finančna upravičenost
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 840; Downloads: 131
Full text (4,87 MB) |
6. Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeVanja Mlinarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto.
Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q).
Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN.
Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije.
Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC.
Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Keywords: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Published in DKUM: 10.04.2019; Views: 1114; Downloads: 98
Full text (1,88 MB) |
7. Vpliv obžiranja monofagnega zavrtača na transpiracijo in potencialno alelopatsko sposobnost gostiteljske rastlineAnja Vajnhandl, 2018, master's thesis Abstract: Rod Allium je ekološko pomemben rod, saj v veliki meri njegovi predstavniki predstavljajo gostiteljske rastline številnim herbivorom. V tem magistrskem delu smo preučevali vpliv monofagnega listnega zavrtača na fiziologijo in kompeticijsko sposobnost gostiteljske rastline. Za primer smo si izbrali interakcijo med vrsto zavrtača Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae) in njegovo gostiteljsko rastlino Allium ursinum. Preučevali smo razlike v transpiraciji z meritvami prevodnost listnih reţ med tremi tipi listov (zdravimi, okuţenimi listi in listi s simulacijo okuţbe), pri tem pa smo spremljali tudi abiotske dejavnike. Za kompeticijski potencial smo s pomočjo Lepidium testa in testa hlapljivih substanc na rastišču testirali ali prihaja do razlik v alelopatskem učinkovanju. Zanimalo nas je tudi ali bodo listi s simulacijo okuţenosti lista kazali kakšno podobnost z ostalima tipoma listov. Prevodnost listnih reţ je pri vseh tipih listov padala skozi čas. Listi s simulacijo okuţbe so ohranili najboljšo stomatalno prevodnost po obdobju cvetenja čemaţa, vendar so razlike med tipi listi bile majhne. Dokazali smo, da je čemaţ alelopatsko aktiven, saj je s koncentracijo vodnih ekstraktov iz listov dolţina kalic padala, višji kompeticijski potencial sta imela okuţen tip lista in list s simulacijo okuţbe v primerjavi z zdravim tipom lista. Na rastišču ni bilo razlik v alelopatskem učinkovanju hlapljivih substanc v in izven sestoja. Metoda s poškodbo lista (luknjanje) se je izkazala za manj učinkovito pri posnemanju objedanja listnega zavrtača.
Keywords: čemaţ, Allium ursinum, listni zavrtač, Cheilosia fasciata, porometrija, prevodnost listnih reţ, listna reţa, Lepidium test, alelopatija
Published in DKUM: 06.03.2018; Views: 963; Downloads: 170
Full text (1,86 MB) |
8. Vpliv skupnih ionov na prevodnost elektrolitskih mešanicLara Forstner, 2017, undergraduate thesis Abstract: S konduktometrično metodo smo v termostatirani celici merili vpliv iona na prevodnost elektrolitov pri 25℃. Za merjenje prevodnosti smo pripravili raztopine NaCl, KCl in NaNO3 s koncentacijo od 0,001 do 0,01 mol/L. Mešanice soli smo pripravili tako, da je bila skupna koncentracija vedno 0,01 mol/L. Spreminjali smo sestavo mešanic in merili spremembe prevodnosti. V raztopini NaCl in KCl smo preučevali vpliv skupnega aniona, v NaCl in NaNO3 vpliv skupnega kationa, v mešanici KCl in NaNO3 pa ni skupnega iona, ki bi vplival na skupno prevodnost.
S pomočjo grafov čistih elektrolitov smo potrdili Kohlrausch-ev zakon. Molske prevodnosti mešanic se gibljejo med vrednostmi čistih raztopin in so odvisne od sestave elektrolitske mešanice in od gibljivosti skupnih ionov.
Keywords: prevodnost elektrolitov, skupni ion, Kohlrausch-ev zakon, molska prevodnost
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1015; Downloads: 102
Full text (1,56 MB) |
9. Merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti tkanin z infrardečo kameroMatija Peruš, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni rezultati meritev toplotne prevodnosti tankih tkanin z nekontaktno metodo z uporabo infrardeče (v nadaljevanju IR) kamere. Z nekontaktno metodo smo izboljšali obstoječo merilno napravo za merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti, kar prej ni bilo mogoče. Naprava je prirejena tudi tako, da ob meritvah v stacionarni fazi omogoča tudi analizo meritev, ki jih opravimo še preden se vzpostavi stacionarno stanje toplotnega toka.
Gre za prve meritve take vrste in v strokovni literaturi na to temo ni opisa eksperimentalnih postopkov. Meritve so bile opravljene za 6 vzorcev bombažnih tkanin, različnih debelin in barv. Rezultati meritev kažejo, da je uporaba IR kamere pri meritvah tankih plasti primerna, sploh ko je vzorec že v temperaturnem ravnovesju.
Dobljene rezultate smo primerjali s teoretičnimi napovedmi in ugotovili, da so se skladajo.
Keywords: toplota, prevajanje toplote, toplotno udobje, toplotna prevodnost, IR kamera, nekontakna metoda, bombažna tkanina, eksperimentalne meritve.
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1552; Downloads: 158
Full text (1,60 MB) |
10. Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šoteTina Novak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov.
Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Keywords: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1447; Downloads: 146
Full text (2,20 MB) |
