| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
JEZIKOVNI REGISTRI V ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH PODNAPISIH V FILMU VARUH MEJE NA PRIMERU FILMSKIH VLOG TANJE POTOČNIK, PIE ZEMLJIČ, IVE KRAJNC IN JONASA ŽNIDARŠIČA
Zmago Pavličič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen pričujoče diplomske naloge je bil preveriti prevajalčevo upoštevanje variacij v registru v angleških in nemških podnapisih za slovenski film Varuh meje na primeru filmskih vlog Alje, Žane, Simone in Varuha meje. Odigrali so jih Tanja Potočnik, Pia Zemljič, Iva Krajnc in Jonas Žnidaršič. Primerjava angleških in nemških podnapisov s slovensko transkripcijo govora omenjenih filmskih likov je temeljila na primerjalno-opisnem modelu K. M. van Leuven-Zwart (1989, 1990). Prevodni premiki v obliki neupoštevanja registra izhodiščnega besedila v ciljnem besedilu so bili določeni s primerjavo sistemov jezikovne zvrstnosti slovenskega, angleškega in nemškega jezika, predstavljenih v teoretičnem delu pričujoče diplomske naloge. Primerjalna analiza je pokazala, da prevajalca nista dosledno upoštevala variacij jezikovnega registra, kar je v nemških in angleških podnapisih mestoma radikalno spremenilo jezikovne in druge značilnosti upodobljenih filmskih oseb. Podrobnejši rezultati primerjalne analize so predstavljeni v sklepnem delu diplomske naloge.
Keywords: zvrstnost, jezikovni register, podnapisi, film, primerjava, prevodni premik
Published: 13.01.2010; Views: 2718; Downloads: 462
.pdf Full text (670,97 KB)

2.
Kontrastivnost v medkulturnem diskurzu na primeru slovenskih prevodov Kafkove kratke zgodbe "Vor dem Gesetz"
Ana Jasmina Oseban, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se bomo posvetili prevodnim premikom, do katerih prihaja ob prestavljanju književnega besedila iz enega kulturnega in jezikovnega konteksta oziroma prostora v drugega. Po opredelitvi uvodnih pojmov bomo predstavili vlogo književnega prevoda pri medkulturnih stikih in nadalje vrste prevodnih premikov, ki so lahko bodisi nujni (vezani denimo na skladenjske zahteve posameznega jezika) ali poljubni (vezani na prevajalčevo osebno prevodno poetiko) in so pogojeni krajevno ali časovno, kadar gre za vprašanje zastaranja prevoda. Poleg teoretičnega diplomsko delo obsega tudi empirični del, v katerem predstavljamo analizo devetih različnih prevodov Kafkove kratke zgodbe »Vor dem Gesetz«, ki so bili doslej objavljeni v slovenskem jeziku. Za slovenski književni prostor, v katerem je pojav več prevodov istega literarnega dela prej izjema kot pravilo, je ta prevodna bilanca zares nekaj posebnega. Prevodi so bili še pogosteje objavljeni – skupno so doživeli šest časopisnih objav (od tega en ponatis) in pet knjižnih objav (z dodatno sedmimi ponatisi). V diplomskem delu poskušamo najti odgovore na vprašanje, kaj je privedlo do take popularnosti tega prevoda. Analiza prevodov se konkretno posveča detekciji prevodnih premikov, do katerih je prišlo iz perspektive medkulturnega diskurza. Gre za prevodne premike, ki se nanašajo na spremenjeno vsebino, slog ali skladnjo, poleg tega pa tudi na časovno zaznamovanost besedila.
Keywords: kontrastivnost, medkulturni diskurz, književno prevajanje, prevodni premik, zastaranje prevoda, Franz Kafka, medkulturna vloga književnega prevoda
Published: 26.11.2015; Views: 707; Downloads: 54
.pdf Full text (521,50 KB)

3.
PREVAJANJE FRAZEMOV V SLOVENSKIH PODNAPISIH AMERIŠKE SERIJE GLEE
Katarina Pongračić, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga raziskuje problematiko prevajanja frazemov pod vplivom omejitev podnaslovnega prevajanja, in sicer na podlagi analize podnapisov ameriške nadaljevanke Glee. Frazeme bi lahko poenostavljeno opredelili kot stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, ki predstavljajo obsežen del besednega zaklada vsakega jezika in se jih pogosto poslužujemo, če želimo pritegniti pozornost poslušalca ali gledalca. Prevajanje frazemov že v splošnem velja za težavno, saj frazemi v različnih jezikih pogosto niso izraženi z enakimi leksikalnimi sredstvi, tudi če so, pa ni nujno, da nosijo enak pomen, kar lahko površnega prevajalca hitro zavede v neustrezen prevod. Če moramo za nameček poleg tega še upoštevati časovne in prostorske zakonitosti podnaslavljanja, ki predvidevajo obsežno krajšanje besedila, pa je uspešen prenos izhodiščnega frazema v ciljni jezik še toliko težje doseči. Najenostavnejša strategija za prevod frazema, ki obenem ne povzroča prevodnega premika, je uporaba ciljnega frazema, ki ima podoben pomen in obliko kot izhodiščni frazem. Takšne podobnosti vsaj v jezikovnem paru slovenščine in angleščine žal ne srečamo ravno pogosto, zato je prevajalec prisiljen uporabiti druge strategije: frazem s podobnim pomenom in drugačno obliko, parafrazo, izpust ali v skrajni sili tudi dobesedni prevod. Univerzalnega recepta za izbiro ustrezne strategije ni, temveč je ta odvisna od raznih dejavnikov, denimo od konteksta, v katerem se frazem pojavi, morebitnih razlik v konotaciji ali rabi izhodiščnega in ciljnega frazema, sloga prevajalca, pri podnaslavljanju pa seveda tudi od časovnih in prostorskih omejitev.
Keywords: Frazem, idiom, prevajanje, podnaslavljanje, prevajalska strategija, prevodni premik
Published: 06.02.2017; Views: 1040; Downloads: 145
.pdf Full text (2,41 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica