1. Preventivni ukrepi na šolah v amok dogodkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Čanadi, 2025, undergraduate thesis Abstract: Amok dogodki na šolah so nenadna nasilna dejanja, ki so postala kritičen izziv za izobraževalne ustanove po vsem svetu. Čeprav so ti dogodki redki, imajo vseeno uničujoče posledice za študente, osebje in širšo skupnost. Pri zagotavljanju, da šole ostanejo varno okolje, ki spodbuja učenje, imajo preventivni ukrepi ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj in krepitvi odpornosti. Preprečitev je učinkovita, ko so opozorila, kot so nenadne vedenjske spremembe ali družbeni umiki, ki se pogosto pojavljajo pri ogroženih posameznikih, opažena dovolj zgodaj. Programi usposabljanja za učitelje, učence in starše pomagajo dovolj zgodaj prepoznati opozorilne znake in se nanje odzvati ter ustvariti skrbno mrežo, ki spodbuja zgodnje posredovanje. Obsežni varnostni protokoli, vključno z načrti za ukrepanje v sili in rednimi vajami, ki vključujejo tehnologije, kot sta nadzor in komunikacija, dodatno povečujejo pripravljenost šole za obvladovanje morebitnih groženj. Enako pomembno je posvečanje pozornosti podpori za duševno zdravje s svetovanjem in sodelovanjem z zunanjimi strokovnjaki za odpravljanje temeljnih vzrokov, ki lahko vodijo do nasilja.
Preventiva temelji na razvoju pozitivne šolske kulture. Vzpostavitev trdnih odnosov, vključevanje in odprtost med učenci in osebjem zmanjšujejo izolacijo in konflikte, ki so običajno predhodniki takih dogodkov. Izobraževanje o reševanju konfliktov, čustvenem uravnavanju in empatiji dodatno krepi posameznike za obvladovanje izzivov. Da bi šole preprečile nemirne dogodke in poskrbele, da se njihovi učenci počutijo varni, cenjeni in podprti, je zelo pomembno, da se lotijo proaktivnega delovanja. Keywords: amok dogodki, šole, preventivni ukrepi, varnost, diplomske naloge Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,37 MB) |
2. Preventivni ukrepi v cestnem prometu - trk z divjadjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Krk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Prometne nesreče z udeležbo divjadi so v Sloveniji vse pogostejše, predvsem zaradi širjenja cestne infrastrukture v naravna območja. To povečuje tveganje trkov med vozili in prostoživečimi živalmi, kar ne povzroča le materialne škode, ampak tudi ogroža varnost voznikov in živali. V diplomskem delu smo podrobno analizirali problematiko teh nesreč in obstoječe preventivne ukrepe, kot so varovalne ograje ob cestah, modri odsevniki, zeleni mostovi za varen prehod divjadi ter prometni znaki za opozarjanje na prisotnost živali. V drugem delu naloge smo predstavili primere dobre prakse iz tujine, kjer so zeleni mostovi in zvočna odvračala že dokazali svojo učinkovitost pri zmanjševanju trkov. Kljub tem ukrepom se število nesreč še vedno povečuje, kar kaže na potrebo po dodatnih rešitvah. Predlagamo nadgradnjo infrastrukture, izboljšano sodelovanje med državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi ter uporabo naprednih tehnologij, kot so senzorski sistemi za zaznavanje divjadi ob cestah. Poleg tehničnih izboljšav je ključno tudi ozaveščanje voznikov o nevarnostih, ki jih divjad predstavlja, zlasti v času selitev in parjenja. Diplomsko delo ponuja vpogled v trenutne izzive in rešitve za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji, posebej glede trkov med vozili in divjadjo. Keywords: cestni promet, trki z divjadjo, preventivni ukrepi, diplomske naloge Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,43 MB) |
3. Goljufije pri prodaji rabljenih avtomobilov - preventivni ukrepi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Ferčec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Goljufije predstavljajo četrtino vseh oblik premoženjske kriminalitete, ki je najpogostejša skupina izvršenih kaznivih dejanj v Sloveniji. Zaključno delo se osredotoča na ožjo skupino goljufij, to so goljufije pri prodaji rabljenih avtomobilov. Mednje največkrat uvrščamo prodajo avtomobilov s ponarejeno dokumentacijo, prikrivanje napak in nevarnih stanj na avtomobilu ter manipuliranje s števcem prevoženih kilometrov; govorimo torej predvsem o napačnem prikazovanju resničnega stanja avtomobila. Z goljufijami pri prodaji rabljenih avtomobilov so povezani tudi indici, ki lahko nakazujejo na možno goljufijo in na katere bi morali biti kupci pozorni pred nakupom. Posebej je treba izpostaviti tudi indice, pri nakupu avtomobila preko spleta, ki postaja z razvojem tehnologije in različnih platform priljubljen način nakupovanja. Ker je zakonodaja na obravnavanem področju omejena in ne omogoča učinkovitega kaznovanja storilcev, imajo ključno vlogo pri preprečevanju tovrstnih goljufij kupci. V ta namen lahko govorimo o številnih preventivnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo možnost nakupa avtomobila, za katerega bi se kasneje izkazalo, da ni takšno, kot ga je predstavil prodajalec in so prav tako del zaključnega dela.
Da bi preverili, kakšna je razširjenost goljufij v Sloveniji in kakšne so nakupovalne navade kupcev, pri nakupu rabljenega avtomobila, smo v okviru zaključnega dela izvedli tudi raziskavo. Z njo smo dokazali, da se je velika večina ljudi že srečala z nakupom rabljenega avtomobila, kar pomeni tudi, da ti ljudje predstavljajo potencialne žrtve za goljufe. Ključne ugotovitve so, da je četrtina anketirancev že bila žrtve goljufij pri nakupu rabljenega avtomobila, hkrati pa več kot 90 % anketirancev ne izvaja zadostnih preventivnih ukrepov, s katerimi bi lahko vsaj do neke mere zmanjšali možnost goljufije. Pri tem je zato ključnega pomena izvajanje preventivne dejavnosti in s tem ozaveščanje o preventivnih ukrepih, s katerimi se lahko kupci v prvi vrsti zavarujejo že sami. Keywords: goljufije, rabljeni avtomobili, premoženjska kriminaliteta, preventivni ukrepi, diplomske naloge Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 120; Downloads: 50
Full text (1,37 MB) |
4. Poškodbe policistov z vidika napadov na policiste v letih 2004 in 2005Matjaž Mravlja, Srečko Krope, 2007, published scientific conference contribution Keywords: policija, napadi na policiste, poškodbe pri delu, statistika, varstvo pri delu, izjava o varnosti, preventivni ukrepi Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 312; Downloads: 25
Full text (972,17 KB) |
5. |
6. Varnostni izzivi slovenskega podeželja : magistrsko deloKlara Kregar, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali problem varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci slovenskega podeželja. Proučevali smo oblike ruralne kriminalitete, in ugotovili, da najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja. Spoznali smo, da prisotnost strahu med podeželskimi prebivalci pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja, pri tem najbolj izstopa zaskrbljenost in ranljivost podeželskih mlajših in starejših žensk ter mladostnikov, ki so najpogosteje žrtve viktimizacije. Po pregledu literature smo doumeli, da ljudje na vasi neradi delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi in redkeje prijavljajo kazniva dejanja zaradi kakršnih koli vzrokov, povezanih s socialno kohezijo ter učinkovitostjo dela policije, ki z intenzivnim delovanjem in preventivnimi ukrepi v lokalni skupnosti pomembno vpliva na zagotavljanje varnosti in preprečevanje podeželske kriminalitete. Tovrstni elementi varnostnih izzivov predstavljajo vzrok neraziskanega področja, ki je v nas spodbudil željo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju izboljšav in rešitev. Opravili smo sekundarne analize podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah z naslovom Raziskava o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah. Proučevali smo mnenja in stališča slovenskih ruralnih prebivalcev in kmetov na področju zaskrbljenosti zaradi kaznivih dejanj in problemov odklonskih ravnanj na podeželju. Ugotovili smo, da so kmetje bolj zaskrbljeni zaradi kaznivih dejanj kot ruralni prebivalci, enako je tudi pri dojemanju problemov odklonskih ravnanj, kjer se kmetje bolj zavedajo resnosti ogrožanja okolja oziroma nasilja nad ljudmi in živalmi ter prekrškov kot ruralno prebivalstvo. Odgovorili smo tudi na raziskovalno vprašanje, ali prihaja do razlik v zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na starost in spol kmetov. Starejši kmetje so nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo izvajanja policijskega dela na svojem območju kot mlajši kmetje. Na podlagi rezultatov analiz ne najdemo razlik v povprečnem zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na spol kmetov. Keywords: kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela Published in DKUM: 28.03.2022; Views: 1152; Downloads: 139
Full text (2,12 MB) |
7. Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko deloTeja Črnivec, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju.
Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola. Keywords: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela Published in DKUM: 08.03.2022; Views: 919; Downloads: 134
Full text (1,14 MB) |
8. Množični nadzor družbe v času pandemije koronavirusa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIva Težak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nadzor družbe v današnjem času. Najprej je v prvem delu obravnavan nadzor sodobne družbe na splošno; predstavljena je zgodovina nadzora, tehnologije, s katerimi se nadzor sodobne družbe izvaja, ter zasebnost, ki je tesno pogojena s temo diplomske naloge. V drugem delu je prikazan in obrazložen novi koronavirus, ki je v letu 2020 postal pomemben del našega vsakdana in je temeljni del te diplomske naloge. V drugem delu je prav tako predstavljena statistika potrjenih okužb in smrti, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Tretji del obsega nadzor družbe v času pandemije in kakšno vlogo so oziroma imajo v času, v katerem smo, politika, zdravstvena stroka in mediji. Diplomsko delo skuša torej sistematično prikazati, kako smo kot družba nadzorovani in kako se je to množično nadzorstvo družbe s pandemijo koronavirusa še povečalo. Keywords: družbeni nadzor, zasebnost, pandemija, koronavirus, covid-19, preventivni ukrepi, omejitve, kritično vrednotenje, diplomske naloge Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 874; Downloads: 153
Full text (1,55 MB) |
9. Vpliv prostoživečih živali na varnost v cestnem prometu : magistrsko deloNina Štorgelj, 2021, master's thesis Abstract: V današnjem času je ob izboljšani tehnologiji in boljšemu življenjskemu standardu čedalje več avtomobilov oziroma vozil na splošno. Kljub napredni tehnologiji zaznavanja hitrosti, senzorjev za bližino itd. pa znanstveniki na področju prometne varnosti še niso uredili možnosti predvidevanja trkov s prostoživečimi živalmi. V Sloveniji se vsako leto povprečno zgodi 18 tisoč prometnih nesreč, od teh tudi nekaj zaradi povozitve prostoživeče živali.
Cilj magistrskega dela je predlagati preventivne ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na podlagi že ustaljenih praks v Sloveniji in tujini na avtocestah ter glavnih in regionalnih cestah.
V magistrskem delu so predstavljeni zakonodaja Evropske unije in Slovenije, cestni promet in varnost, prostoživeče živali ter obstoječi preventivni ukrepi doma in v tujini. V zadnjem poglavju so na podlagi že obstoječih ukrepov v tujini predlagani preventivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na različnih lokacijah v Sloveniji. Keywords: varnost, cestni promet, prostoživeče živali, prometna nesreča, preventivni ukrepi Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 1191; Downloads: 95
Full text (4,95 MB) |
10. Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjihElizabeta Kadunc, 2021, master's thesis Abstract: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi Keywords: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja Published in DKUM: 25.02.2021; Views: 1657; Downloads: 289
Full text (1,38 MB) |