1. Učenci 3. razreda s tablicami na preventivnem sistematskem pregledu o zdravem načinu življenjaKaja Fekete, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kolikšen delež šol še vedno spremlja učence na preventivni sistematični pregled, katere ure namenjajo obisku le-tega v 1. in 3. razredu osnovne šole, nenazadnje pa tudi, če je ta obisk predviden le za pregled učencev ali se na ta dan odvijajo tudi druge dejavnosti, ki jih pripravijo bodisi učitelji bodisi zdravstveni delavci. Odgovore smo pridobili s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali učiteljem 1. in 3. razreda na področju Slovenije. Pridobili smo odgovore 126 učiteljev. Glede na dobljene podatke smo ugotovili, da večino otrok (84,9 %) še vedno na te preglede spremlja razrednik oz. drug strokovni delavec v okviru pouka. Rezultati so pokazali, da učitelji namenjajo tem pregledom ure rednega pouka ter ure dnevov dejavnosti enako pogosto. Prav tako pa se manj kot polovica učiteljev in zdravstvenih delavcev odloči za izvajanje dodatnih dejavnosti v okviru teh pregledov. Zdravstveni delavci v okviru pregledov najpogosteje izvajajo predavanja in delavnice o zdravem načinu življenja ter o zdravi drži telesa. Učitelji pa najpogosteje pripravijo dejavnosti v zvezi z zdravim načinom življenja, pa tudi razne igre ter učne liste za utrjevanje snovi različnih predmetov. Da ure med čakanjem na pregled ne bi ostale neizkoriščene, smo v praktičnem delu pripravili predlog gradiva za uporabo v čakalnici. Gradivo je na voljo v spletni obliki za uporabo na tabličnih računalnikih. Tablični računalniki so majhni, lahki in enostavni za uporabo, zato nam omogočajo učenje izven učilnice v različnih okoljih. Veliko raziskav izpostavlja pozitiven vpliv tabličnih računalnikov na motivacijo in pozornost učencev. Glede na to, da je tehnologija sestavni del našega življenja, je prav, da jo s pridom izkoristimo tudi za učenje in ne samo za zabavo.
Keywords: preventivni sistematični pregled, zdrav način življenja, prehrana v osnovni šoli, tablični računalniki pri pouku
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 781; Downloads: 60
 Full text (3,82 MB) |
2. Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantahNataša Medved, 2017, master's thesis Abstract: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni.
Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010.
Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja.
Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Keywords: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Published in DKUM: 18.10.2017; Views: 4479; Downloads: 418
Full text (789,43 KB) |
3. PREVENTIVNI PREGLED IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNE MEDICINSKE OPREME - DEFIBRILATOR/MONITORSimon Mastnak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bo predstavljen postopek izvedbe preventivnega pregleda in vzdrževanje električne medicinske opreme – defibrilator/monitor Beneheart D6 v skladu s servisnimi navodili proizvajalca. Predstavljen bo namen, uporaba, sestavni deli in parametri merjenca defibrilatorja/monitorja in merilne opreme. Sledila bo izvedba (pregled/test/kalibracija) z merilno opremo Fluke, v skladu s servisnimi navodili proizvajalca za izbrani merjenec in preskus po varnostnem standardu EN60601 ali EN 62353. Rezultati meritev bodo predstavljeni v zaključku, v obliki delovnega poročila, ki se ga izda po vsakem končanem pregledu oz. servisu.
Keywords: defibrilator/monitor, preventivni pregled, EN60601, delovno poročilo
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2226; Downloads: 172
Full text (38,34 MB) |
4. PRAVICE PREDŠOLSKIH OTROK IZ PREVENTIVNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJATanja Krajnc, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bilo predstavljeno poznavanje pravic staršev predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov.
V prvem delu diplomsko delo zavzema nekaj splošnih informacij o otroku, njegovih razvojnih obdobjih ter podatkov, kako otrok raste in se razvija.
V osrednjem delu so opisane pravice predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva: od patronažnih obiskov, sistematičnega in preventivnega pregleda z določenim namenom, do vloge vzgojiteljev in vrtca pri preventivnem programu zdravstvenega varstva za predšolskega otroka. Pri otroku je vsekakor pomemben celostni razvoj tako na področju telesnega kot na področju duševnega razvoja. Otroci so odvisni od svojih staršev in okolja, v katerem se nahajajo. Zato je izredno pomembna ozaveščenost staršev in vseh, ki so povezani z otrokom.
V drugem, empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ozaveščenost staršev o pravicah predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva in kako jih starši glede na razvojne značilnosti predšolskih otrok koristijo ter koliko prispeva vrtec k poznavanju teh pravic.
Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani starši poznajo pravice predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva. Največ informacij so si pridobili v zdravstveni instituciji, preko medijev, znancev in vrtca. Iz raziskave je bilo razvidno, da k ozaveščanju staršev veliko prispeva tudi vrtec s preventivno zdravstveno vsebino.
Keywords: predšolski otrok, starši, preventivni pregledi, sistematični pregled, pravice otrok.
Published in DKUM: 23.03.2010; Views: 2604; Downloads: 214
Full text (927,72 KB) |
