1. Kosovelova poezija v makedonščiniNamita Subiotto, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku je predstavljena kronologija objav makedonskih prevodov poezije Srečka Kosovela v literarnih revijah, antologijah slovenske poezije ter samostojnih knjigah Temni borje iz leta 1986 ter Nihilomelanholija iz leta 2003. Večina prevodov je nastala v drugi polovici 20. stoletja, najobsežnejši samostojni knjižni izbor pa je izšel tik pred pesnikovo stoletnico rojstva. Kosovela so v makedonščino prevajali književni prevajalci in pesniki, ki so študirali primerjalno književnost ali jugoslovanske književnosti: Srbo Ivanovski (1928–2014), Gane Todorovski (1929–2010), Aleksandar Popovski (1932–2023), Bistrica Mirkulovska (1930– 2024), Eftim Kletnikov (1946) in Nikola Gelevski (Pandalf Vulkanski, 1964). Približno dvajset (od skupno 132) pesmi je izšlo v dveh ali več različnih prevodih, »Balada (V jesenski tihi čas)« pa kar v petih. Drugi del prispevka se osredotoča na primerjavo prevodov te pesmi v makedonščino oziroma prikaz nekaterih prevajalskih rešitev štirih prevajalcev.
Keywords: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenski pesniki, prevodi v makedonščino, prevajanje poezije, slovensko-makedonski književni stiki, makedonski književni prevajalci
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (404,90 KB)
This document has many files! More... |
2. Kdo se boji povedati Virginii "Ne reci tega, ne reci onega"? – politična korektnost in jezikovna občutljivost z vidika prevajalca : magistrsko deloEmili Novak, 2025, master's thesis Abstract: Politična korektnost je eden največjih izzivov, s katerimi se danes soočajo prevajalci in drugi jezikovni strokovnjaki. V tej magistrski nalogi smo raziskali pojava politične korektnosti in jezikovne občutljivosti: poskušali smo opredeliti pojma in raziskati njuno zgodovino ter vpliv, ki ga imata na družbo in jezik sam. Raziskali smo izzive, s katerimi se prevajalci soočajo pri obravnavanju občutljivih tem, kako jih rešujejo in katere metode uporabljajo. Posebej smo raziskali izzive prevajanja spola v slovanskih jezikih. V empiričnem delu smo uporabili dve deli Virginie Woolf, esej Lastna soba in roman Orlando, ter njune slovenske in hrvaške prevode, da bi analizirali politično korektnost terminologije avtorice z vidika današnje politične korektnosti. Analiza nam je pokazala, da je Woolf imela progresivno stališče glede spola in spolne fluidnosti, s čimer je bila daleč pred svojim časom, vendar je uporabljala terminologijo, ki danes velja za žaljivo in politično nekorektno. Ugotovili smo, da je politična korektnost občutljiv in nenehno spreminjajoč se izziv, zlasti za jezikoslovce, vendar spodbuja nežaljiv in vključujoč jezik in komunikacijo. Dokazali smo tudi, da popolnoma vključujoč jezik, ki je nevtralen glede na spol, za spolske jezike, kot sta hrvaški in slovenski, ostaja nerešeno vprašanje, ki zahteva jezikovno reformo. Politična korektnost ima močen vpliv, ki delno oblikuje družbene odnose prek jezika, njena prihodnost pa je odvisna izključno od družbe.
Keywords: politična korektnost, občutljiv jezik, žalitve, prevajanje, nevtralen jezik
Published in DKUM: 27.11.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,85 MB) |
3. Prevajanje humorja v podnapisih ameriške humoristične nanizanke Veliki pokovci : magistrsko deloNika Kolmanič, 2025, master's thesis Abstract: Humor je zanimiv kulturni in jezikovni pojav, s katerim se dnevno srečujemo v našem vsakdanjem življenju, ga pa je kljub temu težko opredeliti in še težje prevesti. Prevajanje oz. podnaslavljanje humorističnih avdiovizualnih vsebin je edinstven prevajalski izziv. Takšne vsebine so polne kulturno specifičnih prvin in jezikovnih izzivov, ki od prevajalca zahtevajo odlično in poglobljeno poznavanje tako izvirne kot ciljne kulture. Po drugi strani podnapisi predstavljajo še dodaten izziv in oviro pri prevajanju ter ohranjanju izvirnika, saj imajo prostorske in časovne omejitve, ki jih mora prevajalec upoštevati. V teoretičnem delu so predstavljeni razvoj avdiovizualnega prevajanja, značilnosti in omejitve podnapisov ter amaterski podnapisi. Prav tako so v teoretičnem delu zajete teorija humorja, vrste humorja in strategije prevajanja po Gottliebu in Delabastiti, ki so uporabljene tudi pri analizi podnapisov. V empiričnem delu je predstavljena analiza strokovnih in amaterskih podnapisov nanizanke Veliki pokovci (The Big Bang Theory, 2007). Pregledanih je bilo vseh dvanajst sezon nanizanke, iz katerih je bilo izluščenih sto primerov za analizo. Delo se osredotoča na prevajalske strategije, ki so jih prevajalci uporabili, ohranitev humorističnih elementov v prevodu in primerjavo kakovosti prevodov med profesionalnimi in amaterskimi podnapisi. Analiza podnapisov je pokazala, da so bili humoristični elementi izvirnika ohranjeni v manj kot polovici strokovnih prevodov in v manj kot tretjini amaterskih prevodov, čeprav sta obe skupini prevajalcev uporabili približno enako število različnih prevajalskih strategij.
Keywords: The Big Bang Theory, teorija humorja, podnaslavljanje, prevajalske strategije, avdiovizualno prevajanje
Published in DKUM: 12.08.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (4,88 MB) |
4. Prevajanje izrazov nominalnega naslavljanja glede na spol, starost in družbeni status v filmih Hue and cry in IndiscreetEva Rosič, Alenka Valh Lopert, 2018, original scientific article Abstract: Prispevek je študija primera, v kateri so predstavljeni izrazi nominalnega naslavljanja pri prevajanju iz angleškega jezika v slovenskega. Namen raziskave je bil s pomočjo jezikovne analize podnapisov filmov ugotoviti, kakšen in kolikšen vpliv imajo sociolingvistični dejavniki (za analizo so bili izbrani spol, starost, družbeni status) na prevajanje izrazov nominalnega naslavljanja. Gradivo so predstavljali angleški izvirni govor dveh izbranih filmov, tj. Hue and Cry in Indiscreet, in slovenski podnapisi obeh filmov.
Keywords: nominalno naslavljanje, prevajanje, angleščina, slovenščina, družbeni status, sociolingvistični dejavniki, spol, starost, družbeni status, Hue and Cry, Indiscreet
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (268,15 KB)
This document has many files! More... |
5. Posodabljanje klasične književnosti v slovenskem jezikuMaja Kovač, 2025, master's thesis Abstract: Prevajanje je transformativni proces, ki oblikuje razumevanje literarnih del med kulturami in generacijami. Prevajanje klasične književnosti predstavlja edinstven izziv, saj ne pomeni le prenosa besed iz izvornega v ciljni jezik, temveč zajemanje bistva, sloga in kulturnega konteksta dela. Analiza posodabljanja prevodov (proces, pri katerem je delo, ki je že bilo prevedeno, prevedemo znova) tako ponuja priložnost, preučiti kompleksnost prevajanja. Ker se kulture in generacije spreminjajo, obstaja potreba po posodobitvi že obstoječih prevodov, da ti dosežejo čim širšo javnost. Namen te magistrske naloge je preučiti posodabljanje prevodov klasične književnosti v slovenskem jeziku in razumeti smernice posodabljanja prevodov. Pri tem se bomo omejili na dela, katerih izvirna jezika sta angleščina in nemščina, ter dela, ki so bila napisana v 18., 19. ali prvi polovici 20. stoletja. Prav tako bomo raziskali vpliv šolskega sistema na posodabljanje prevodov.
V teoretičnem delu bomo obravnavali polisistemsko teorijo Evena Zoharja, opredelitev literarnih klasikov, posodabljanje prevodov in knjižnični informacijski sistem COBISS, medtem ko bomo v empiričnem delu analizirali raziskovalni korpus, ki ga bomo zbrali s pomočjo knjižničnega informacijskega sistema COBISS; pri analizi se bomo osredotočili na vpliv jezika na posodobitev prevodov in tudi obdobje, v katerem je bilo originalno delo napisano, ter vpliv šolskega sistema (učni načrt, matura, bralna značka).
Keywords: posodabljanje prevodov, prevajanje, klasična književnost, angleška književnost, nemška književnost
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (7,20 MB) |
6. Vpliv napak razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor : magistrsko deloKlemen Stanič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo analizira vpliv napak avtomatskega razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor. S prevajalnikom smo prevedli več izhodov razpoznavalnika govora, ki so se med seboj razlikovali v kvaliteti razpoznavanja, kot referenčne prevode pa smo vzeli prevod nabora povedi, ki je bil uporabljen na vhodu v razpoznavalnik. Tipi napak, ki smo jih obravnavali, so bili: vstavljanje, brisanje in zamenjava besede. V nadaljevanju smo jih še podrobneje razdelali glede na besedne vrste in obseg spremembe. Vpliv napak na kakovost prevodov smo ocenjevali z metriko BLEU. Ugotovili smo, da določene vrste napak bolj vplivajo na kakovost prevoda kakor druge.
Keywords: razpoznavanje govora, strojno prevajanje, napaka razpoznavalnika, nevronske mreže, BLEU
Published in DKUM: 31.03.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (2,35 MB) |
7. Uporaba evolucijskih algoritmov v statističnem in hibridnem strojnem prevajanju : doctoral dissertationJani Dugonik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava področje strojnega prevajanja visoko fleksibilnih jezikov, osredotoča pa se na izzive tako statističnega kot nevronskega strojnega prevajanja, ki jih prinašajo strukturne razlike med visoko fleksibilnimi jeziki in angleščino. Naša raziskava vključuje tudi eksperimentalni del, izveden na jezikovnem paru \mbox{slovenščina--angleščina}, ki zajema prevajanje v obe smeri. V prvem eksperimentu smo načrtovali nov pristop za optimizacijo parametrov v statističnem strojnem prevajanju z uporabo evolucijskih algoritmov. Primerjali smo sisteme statističnega strojnega prevajanja, optimizirane s klasičnimi algoritmi za optimizacijo uteži v statističnem strojnem prevajanju, in sisteme, optimizirane z evolucijskimi algoritmi. V drugem eksperimentu pa smo načrtovali in razvili hibridni pristop, ki vključuje sisteme statističnega in nevronskega strojnega prevajanja. Izvorno poved in dva ciljna prevoda, prevedena z obema sistemoma, smo pretvorili v isti vektorski prostor, iz katerega smo nato pridobili vektorje značilk. V okviru doktorske disertacije smo pred\-lagali nov nabor značilk. Z uporabo klasifikatorjev smo nato izbrali boljšega izmed dveh prevodov, statističnega in nevronskega. Evalvacijo sistemov strojnega prevajanja smo izvedli z uporabo uveljavljenih metrik, kot so BLEU, TER, chrF in COMET. Opravili smo statistično analizo eksperimentalnih rezultatov s ponovnim vzorčenjem, ki je pokazala statistično pomembne razlike v kakovosti ustvarjenih prevodov. Eksperimentalni rezultati potrjujejo, da smo s predlaganimi pristopi izboljšali kakovost strojnih prevodov.
Keywords: evolucijski algoritem, statistično strojno prevajanje, nevronsko strojno prevajanje, hibridni pristop strojnega prevajanja, optimizacija, predstavitev besed, klasifikacija, obratno prevajanje
Published in DKUM: 29.01.2025; Views: 0; Downloads: 97
Full text (1,21 MB) |
8. Kulturno-zgodovinski elementi v romanu Figa Gorana Vojnovića in njihova recepcija v angleškem, hrvaškem, srbskem in makedonskem prevodu : magistrsko deloJasna Vidinić, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava primerjavo izsekov iz prevodov romana Figa Gorana Vojnovića iz slovenščine v angleščino ter tri južnoslovanske jezike: hrvaščino, makedonščino in srbščino. Glavni poudarek raziskave je na prevajanju kulturno-zgodovinskih elementov in njihovi recepciji med naravnimi govorci teh jezikov. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni avtor, roman, nekateri vidiki večjezične književnosti in literarnega prevajanja, kulturnospecifični elementi in recepcija prevoda. V empiričnem delu je predstavljen še zgodovinski kontekst romana, narejena je analiza kulturno-zgodovinskih elementov v izbranih odlomkih iz romana in analiza intervjujev z bralci. Cilj je bil ugotoviti, kako je bil v prevodih prenesen kulturno-zgodovinski kontekst in kako ga razumejo bralci različnih kulturnih ozadij. Delo stremi k analizi prevodnih rešitev zlasti glede na strategije podomačitve ali potujitve ter obravnavo eksplicitnosti ali implicitnosti kulturnih in zgodovinskih elementov v romanu. Končni cilj je primerjati razumevanje kulturno-zgodovinskega konteksta med bralci iz prostora nekdanje Jugoslavije in angleško govorečimi bralci ter preučiti in ugotoviti dostopnost oz. način posredovanja kulturno-zgodovinskih informacij v prevodih.
Keywords: kulturno-zgodovinski elementi, prevodna analiza, recepcija prevoda, literarno prevajanje
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 61
Full text (1,59 MB) |
9. Vpliv pomanjkanja znanja slovenskega jezika na usvajanje tujega jezika na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo : magistrsko deloTjaša Vovko, 2024, master's thesis Abstract: Materni jezik ima pri procesu usvajanja tujega jezika pomembno vlogo. V preteklosti se je raba maternega jezika pri pouku tujega jezika spreminjala – nekateri raziskovalci so rabo materinščine zagovarjali, drugi pa so ji strogo nasprotovali. V magistrski nalogi smo raziskali, v kolikšni meri se slovenščina uporablja pri poučevanju tujega jezika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah in kakšne so posledice njene uporabe. Pri raziskavi je sodelovalo 36 učencev devetega razreda osnovne šole, 69 dijakov prvega letnika srednje šole, prav tako pa so sodelovale tudi tri osnovnošolske učiteljice in štiri srednješolske profesorice. Rezultati raziskave so pokazali, da je znanje slovenskega jezika pri usvajanju tujega jezika še kako pomembno, saj se slovnične strukture in pravila ponavljajo, posledično pa je učenje tujega jezika hitrejše in lažje. Ugotovili smo tudi, da je znanje tujega jezika pri osnovnošolcih in srednješolcih na vedno višji stopnji, znanje slovenščine pa se slabša, kar je zelo skrb vzbujajoč podatek. Učiteljice in profesorice predlagajo povečan obseg obveznega branja, saj bi se po njihovem mnenju tako izboljšalo znanje maternega jezika, posledično pa bi s tem olajšali usvajanje tujega jezika.
Keywords: materni jezik, usvajanje tujega jezika, prevajanje in tolmačenje, metode poučevanja tujih jezikov
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (2,03 MB) |
10. Vpliv prevajalskih orodij na delo prevajalcev v Evropskem parlamentu : magistrsko deloLina Lara Dobočnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo prevajalska orodja, ki jih uporabljajo prevajalci v Evropskem parlamentu, jih raziskujemo in ugotavljamo, kako vplivajo na hitrost, ekonomičnost ter kakovost prevajalskega dela. Eno ključnih orodij je strojni prevajalnik eTranslation. Ta se z uporabo velikih naborov podatkov, ki temeljijo na zakonodajnih besedilih EU in parlamentarnih dokumentih, nenehno izboljšuje in posodablja. V Evropskem parlamentu, kjer razprave in zakonodajni postopki potekajo v 24-tih uradnih jezikih Evropske unije, so jezikovne tehnologije nepogrešljive pri zagotavljanju večjezične komunikacije. Prevajalci v Parlamentu uporabljajo širok nabor tehnološko naprednih prevajalskih orodij, s katerimi prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in natančnega sporazumevanja znotraj ter zunaj parlamentarnega okolja. Kljub kakovostnemu strojnemu prevodu je bistvena vloga prevajalca, da skrbi za naknadno urejanje strojno prevedenega besedila. Slednje zajema terminološko in slogovno obdelavo, s čimer imajo sistemi strojnega prevajanja lahko težave. V delovno področje prevajalcev v Parlamentu so vključena tudi orodja za računalniško podprto prevajanje, s katerimi se povečujeta učinkovitost in doslednost prevoda. Zanimalo nas je, kako tovrstna orodja vplivajo na delo prevajalcev, saj je za Parlament značilna zahteva po kombinaciji informacijske pismenosti in mentalne prilagodljivosti, jezikovne raznolikosti, hitrosti prevajanja ter poznavanja aktualnih dogodkov.
V teoretičnem delu smo opredelili vlogo prevajalca v Evropskem parlamentu, ki deluje kot medkulturni posrednik, in se osredotočili na funkcionalistični pristop v teoriji prevajanja, ki v ospredje paradigme postavlja prevajalca kot strokovnjaka ter izvedenca za določeno področje in ciljno bralstvo. Navedli smo prevajalska orodja, kot so terminološka orodja, strojno prevajanje in pomnilnik prevodov, ki so vključena v postopek prevajanja v Evropskem parlamentu ter prispevajo k učinkovitosti prevajalskega dela in koherenci besedila. V luči hitrega tehnološkega napredka na prevajalskem področju smo poleg drugih jezikovnih tehnologij, ki so na voljo prevajalcem v Evropskem parlamentu, poskušali opredeliti vlogo prevajalskega poklica v prihodnosti, saj je umetna inteligenca v zadnjem obdobju spremenila družbeni in ekonomski status prevajalca.
Empirični del magistrske naloge zajema anketni vprašalnik, ki smo ga naslovili na slovenski prevajalski oddelek v Evropskem parlamentu. Z anketo smo preverili, ali prevajalci ob prevajanju zakonodajnih in nezakonodajnih besedil opravljajo tudi druge naloge, kakšne so njihove jezikovne kombinacije in kompetence, katera orodja uporabljajo in kako ta vplivajo na njihovo delo, katere druge jezikovne tehnologije uporabljajo pri svojem prevajalskem delu ter kako vidijo razvoj tovrstnega poklica v Parlamentu v prihodnje. V okviru empirične raziskave smo opravili še intervju z generalnim direktorjem generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valterjem Mavričem.
Keywords: prevajanje, prevajalska orodja, Evropski parlament, tehnologija, institucionalno prevajanje
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 201; Downloads: 54
Full text (2,53 MB) |
