Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Keywords: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Published in DKUM: 08.08.2022; Views: 1246; Downloads: 115
Full text (1,75 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo s pomočjo Slovarja slovenskih frazemov Janeza Kebra (2011) želeli raziskati angleške prevode slovenskih frazemov, ki jih avtor navaja v omenjenem slovarju. Pri analizi smo si pomagali s sedmimi kategorijami, ki jih je uvedla Mona Baker (2011), od teh so bile za nas pomembne le štiri (ostale so bile izločene zaradi pomanjkanja konteksta). Izmed vseh 450 primerov, ki imajo v slovarju pripisano angleško ustreznico, smo po abecednem vrstnem redu izbrali 80 primerov, pri katerih smo lahko našli kakšne zanimive podatke o njihovem izvoru, njihovih sopomenkah ipd. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo – prvo za razlago slovenskega frazema, drugo pa za njegovo primerjavo s pripisanim angleškim primerom. Glede na njihove angleške prevode smo jih najprej razvrstili v štiri kategorije, ki so naslednje: (1) prevod frazema s podobnim pomenom in obliko, (2) prevod frazema s podobnim pomenom in drugačno obliko, (3) prevod frazema s parafrazo in (4) prevod z izpustom celotnega frazema. Pri vsakem primeru smo pojasnili, zakaj smo ga uvrstili v določeno kategorijo, nato pa oba primera podrobno analizirali (razlaga pomena, izvora, iskanje sopomenk v obeh jezikih ipd.)
Keywords: Frazeologija, frazem, frazeološka enota, prevajanje frazemov, Slovar slovenskih frazemov.
Published in DKUM: 08.01.2019; Views: 2536; Downloads: 339
Full text (1,59 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Keywords: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 2393; Downloads: 303
Full text (4,60 MB)