1. Prevajanje besednih iger v humoristični seriji Brooklyn 9-9 : Magistrsko deloTea Ramšak, 2024, master's thesis Abstract: Podnaslavljanje je dejansko precej težavno, ker podlega določenim tehničnim zakonitostim, ki se jih je treba držati. Kakovostno prevajanje podnaslovov zahteva suvereno obvladovanje izvirnega jezika in materinščine, saj moramo kdaj domiselno rešiti nekatere jezikovne zagate, kot so besedne igre. Namen besednih iger je, da ustvarijo humoristični učinek pri gledalcih, zato jih mora prevajalec tako podomačiti, da jih približa ciljnemu občinstvu in s tem ustvari enak učinek kot pri izvirnem občinstvu. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo angleških podnapisov v humoristični seriji Brooklyn 9-9 in njihovim prenosom v slovenščino, predvsem smo se osredotočili na prevedene prvine, kot so besedne igre. V teoretičnem delu naloge smo najprej opisali avdiovizualno prevajanje, izpostavili pa smo podnaslavljanje ter njegove prednosti in slabosti. Osredotočili smo se na besedne igre. Opisali smo, katere vrste besednih iger poznamo, in predstavili metode prevajanja le-teh. Na kratko smo predstavili tudi serijo Brooklyn 9-9. V empiričnem delu smo analizirali 71 besednih iger iz prve in druge sezone serije Brooklyn 9-9. Besedne igre smo klasificirali po metodah prevajanja po Dirku Delabastiti. Namen analize je bil ugotoviti, če so prvine ustrezno prevedene ali so izpuščene, katere prevajalske metode so uporabljene, in če je v ciljnem jeziku ohranjen humoristični učinek. Keywords: besedne igre, humor, prevajalske metode, podnaslavljanje, humoristična serija Published in DKUM: 07.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,54 MB) |
2. Slovenski glamping turizem v večjezičnem okolju : magistrsko deloPetra Ovčar, 2023, master's thesis Abstract: Glampingi so novodobna oblika turizma. Predstavljajo bivanje na idiličnih območjih v neposrednem stiku z naravo, poleg tega pa ponujajo vse udobje in razkošje hotelskih sob, saj za razliko od običajnih kampingov vključujejo toaletne prostore ter postrežbo na visokem nivoju. Ločimo več različnih vrst glampingov, saj gre za obliko turizma, ki jo je mogoče prilagoditi različnim razmeram. Največkrat so glamping nastanitve večji in udobni šotori ali počitniške hiške, druge inovativne oblike so lahko tudi vinski sodi, hišice na drevesih, jurte ipd. Slovenija, dandanes priljubljena turistična destinacija, je znana po svojih naravnih lepotah in zelenem turizmu, ki so kot nalašč za pestro in barvito glamping ponudbo. Ker Slovenijo obišče precejšnje število tujih gostov – julija 2023 je v slovenskih turističnih nastanitvah namreč prenočilo 79 % tujih turistov, medtem ko je slovenskih gostov bilo zgolj 21 % (pridobljeno od Statističnega urada Republike Slovenije: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11303) –, je ključnega pomena, da je vsa turistična ponudba predstavljena na tujejezičnih spletnih straneh, za kar pa potrebujemo usposobljene prevajalce, ki lahko te informacije ustrezno prevedejo, pomembni pa so tudi turistični delavci, ki morajo biti spretni v večkulturnem sporazumevanju z različnimi ciljnimi skupinami. V turistični panogi se prevajajo vsa besedila, ki turistom pomagajo pri načrtovanju svojih potovanj, v to kategorijo lahko sodijo potovalni vodniki, brošure, seveda pa tudi spletne strani turističnih destinacij. »Turistični jezik« sodi v posebno zvrst specializiranega jezika, ki ima posebne slogovne, leksikalne in pragmatične lastnosti. Zaradi nenadne in naraščajoče priljubljenosti glampingov smo se v naši empirični raziskavi lotili analize nemških in angleških prevodov spletnih strani slovenskih glampingov.
V ta namen smo na spletnih iskalnikih natančno pregledali osem ponudb slovenskih glampingov in njihovih angleških in nemških prevodov ter prišli do ugotovitve, da teh prevodov ni opravil usposobljeni prevajalec, saj se v njih pogosto pojavljata nedoslednost in površnost. Največkrat zasledimo dobesedno prevajanje in izpuščanje. Večina primerov izpustov je imela v izhodiščnem besedilu nezanemarljive informacije, ki so pomembne za tujegovoreče turiste, npr. opcijo doplačila za dodatne storitve, natančen opis nastanitve, uvodni zapis. Poleg tega v nemalo primerih predvidoma prevedenih besedil ostanejo stavki v izhodiščnem jeziku, kljub temu da je uporabnik izbral nemško ali angleško prevedeno stran. V nalogi smo ponudbo slovenskih glampingov primerjali s ponudbami tujih ponudnikov, pri čemer lahko pridemo do zaključka, da imajo avstrijske, hrvaške, madžarske in italijanske spletne strani podobne glamping ponudbe. Domače strani vseh naštetih so vizualno atraktivne, uporabljen je besedni in slikovni material, natančno so opisane nastanitve, lokacija, dodatne ponudbe in dodatna oprema, cenik ipd.
Pomembno vlogo pa igrajo tudi zaposleni v glampingih, ki so v sklopu magistrske naloge rešili anketo o svojih tujejezičnih znanjih. Iz rezultatov je razvidno, da večina zaposlenih v slovenskih glampingih nima ustreznega dodatnega jezikovnega usposabljanja, kljub temu pa vsak od zaposlenih govori najmanj en tuji jezik, večinoma je to angleški jezik. Ravno tako je presenetljivo, da skoraj polovica anketirancev trdi, da znanje tujih jezikov ni vplivalo na možnosti njihove trenutne zaposlitve. Turistični prevodi nimajo zgolj vloge posredovanja informacij, ampak ustvarjajo vzdušje in motivirajo obisk izbrane turistične destinacije, zaradi česar strokovno in funkcionalno pripravljene spletne strani igrajo pomembno vlogo. Keywords: prevajanje, glamping, turizem, analiza prevodov, prevajalske metode, prevajanje turističnih besedil Published in DKUM: 04.03.2024; Views: 389; Downloads: 67
Full text (9,33 MB) |
3. FANTAZIJSKI ROMAN IME VETRA V SLOVENSKEM PREVODUSuzana Jus, 2016, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih letih postajajo poleg fantazijske literature za otroke vse bolj priljubljeni tudi fantazijski romani za mladino in odrasle. Tako je lani na police knjigarn prišel slovenski prevod Rothfussovega romana Ime vetra. Ta specifični žanr je za prevajalca posebej trd oreh – zaradi dolžine literarnega dela potrebuje poleg izpiljenega znanja jezika, natančnosti in iznajdljivosti tudi dobršno mero potrpljenja, če želi, da je delo prevedeno dobro in dosledno. Pri tem je pomembno, da skuša poleg vsebine čim bolj ohraniti tudi slog literarnega besedila. V romanu Ime vetra najdemo vrsto slogovnih sredstev, zato me zanima, kako uspešno jih je prevajalec prenesel v slovenski jezik. Predstavila bom primere izbranih osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen, časovno zaznamovanih izrazov ipd. ter preverila, ali se izhodiščno in ciljno besedilo ujemata. Primerjava bo pokazala, katere prevajalske postopke oz. strategije je prevajalec izbral pri prenosu iz enega jezika v drugega ter v kolikšni meri je posegel v izvirnik. Želim ugotoviti, ali so posamezni slogovni premiki vplivali tudi na končni slog prevoda in ali se slog prevoda zaradi tega razlikuje od sloga izvirnika. Keywords: fantazijski roman, Ime vetra, prevajanje, prevajalske metode, slog, slogovna sredstva, lastna imena, stilno zaznamovane besede, arhaizmi, okazionalizmi Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 2529; Downloads: 191
Full text (1,02 MB) |
4. PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOVMarko Popović, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana. Keywords: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota. Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 1643; Downloads: 177
Full text (1,04 MB) |
5. Prevajanje "crash blossoms"Pija Samec, 2011, undergraduate thesis Abstract: Enega izmed najstarejših virov novic predstavljajo tiskani mediji, med njimi predvsem časopisi in revije. Z razmahom interneta se je večina časopisnih hiš odločila, da bo tiskanim izdajam dodala še spletne in svojim bralcem tako omogočila še lažje in hitrejše dostopanje do aktualnih novic. Pri prebiranju časopisa (pa naj bo to tiskana ali spletna izdaja) našo pozornost najprej pritegnejo veliki naslovi časopisnih člankov, ki pa so večkrat površno napisani in zaradi tega tudi dvoumni. Taki naslovi so v novinarstvu prisotni že od samega začetka, vendar se je z razmahom spletnih izdaj časopisov njihovo število drastično povečalo. Šele pred kratkim so ti ponesrečeni časopisni naslovi dobili ime »crash blossoms« in hitro postali predmet jezikoslovnih raziskovanj. Ker živimo v času, ko »primanjkuje informacij«, je večina novinarjev prisiljenih novice iskati v tujih virih in jih povzemati. Nato jih tudi prevajajo in to brez pomoči prevajalca. Prevajanje že dvoumnih naslovov pa lahko predstavlja veliko težavo, če novinar ni usposobljen za tako delo.
Namen mojega diplomskega dela je bil, ugotoviti razlike med metodami prevajanja dvoumnih naslovov časopisnih člankov (»crash blossoms«), ki jih uporabljajo študenti prevajalstva in študenti novinarstva. Te razlike sem osvetlila s pomočjo teorije skoposa, ki predstavlja univerzalen pristop k prevajanju in prevajalcu pomaga doseči ustrezen namen.
Ugotovila sem, da med študenti prevajalstva in študenti novinarstva obstajajo razlike v načinu prevajanja. Študenti prevajalstva so, zaradi svojega šolanja, primere dvoumnih časopisnih naslovov prevajali bolje kot študenti novinarstva, ki za to delo niso dobro usposobljeni. S pomočjo teorije skoposa sem dokazala, da take vrste naslovov lahko prevajamo dobesedno ali pa prosto, vendar nikoli ne smemo zanemariti bralčevega razumevanja. Tisti novinarji, ki povzemajo tuje novice in nimajo dovolj znanja o angleškem jeziku ali prevajanju, bi v takih primerih za nasvet morali prositi šolanega prevajalca, ki bi jim pomagal prepoznati in odpraviti dvoumnost. Keywords: • prevajanje časopisnih naslovov, • »crash blossoms«, • »headlinese«, • »garden-path sentences«, • prevajalske metode, • teorija skoposa, • vpliv prevajanja »crash blossoms« na slovenski jezik Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 2944; Downloads: 261
Full text (435,50 KB) |