| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Slovenska podjetja in značilnosti poslovnega prestrukturiranja
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Karin Širec, 2021

Abstract: V prvem delu raziskave smo se posvetili temeljni poslovni demografiji slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2019 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V Sloveniji moramo spodbujati ustanavljanje novih podjetij s potencialom rasti in rast obstoječih podjetij. Pomembno pa je tudi razumeti, da morajo biti tudi obstoječa podjetja nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in se permanentno prilagajati spremenjenim pogojem poslovanja, kar je druga tema letošnjega podjetniškega observatorija, kjer razpravljamo o prestrukturiranju podjetij. Da bi dobili čim boljši vpogled v procese poslovnega prestrukturiranja v Sloveniji, smo izvedli tudi primarno raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji ter eksperti podpornega okolja za podjetništvo.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prestrukturiranje, poslovno, finančno in strateško prestrukturiranje, strategije in politike, empirična analiza
Published: 21.04.2021; Views: 225; Downloads: 39
.pdf Full text (2,85 MB)
This document has many files! More...

2.
Preventivno prestrukturiranje po zfppipp
Blaž Skuber, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V slovenski zakonodaji je preventivno prestrukturiranje urejeno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek je bil uveden v zakonodajo z novelo ZFPPIPP-F. Njegov namen pa je reševanje dolžnikov, ki so še solventni, vendar se za njih predvideva, da bodo postali insolventni v roku enega leta. Pre-ventivno prestrukturiranje dolžniku omogoči, da se na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju z uporabo ustreznih ukrepov izogne insolventnosti. V diplomski nalogi najprej predstavimo ZFPPIPP, nato pa natančneje opišemo postopek preventivnega prestrukturiranja po ZFPPPIPP. Primerjamo nekatere ključne elemente preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji z Nemčijo in Južno Korejo. Z namenom ugotavljanja podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na kratko predstavimo tudi smernice EU na tem področju. Za konec pa na podlagi javno dostopnih podatkov ugotavljamo, koliko postopkov preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji doseže sprejem sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ter koliko od teh primerov se uspešno zaključi.
Keywords: preventivno prestrukturiranje, ZFPPIPP, sporazum o finančnem prestrukturiranju, direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti.
Published: 22.10.2020; Views: 234; Downloads: 29
.pdf Full text (544,19 KB)

3.
Pripojitev factorbanke in probanke k
Valentina Vidovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi slabšanja položaja obeh bank je bilo jasno, da Probanki in Factor banki sledi prestrukturiranje. Zaradi likvidnega stanja, kapitalske moči, plačevanje obveznosti in finančnega položaja je Banka Slovenija bila primorana, da izda odločbo o izredni upravi na podlagi prvega odstavka 217. člena in prvega odstavka 253. člena ZBan-1 dne 6.9.2013. Tako sta banki postopno prenehali delovati in sta bili še istega dne imenovani izredni upravi. Vsa njuna pooblastila je prevzela Banka Slovenije, ki je pridobila posredne in neposredne pristojnosti v zvezi z nadzorom poslovanja obeh bank. Ker se je stanje v bankah še slabšalo, sta morali izvesti revidirano poročilo o finančnem stanju in predlog za prenehanje delovanja z minimalnimi stroški za proračun Republike Slovenije. Prav tako je bil izdelan načrt prestrukturiranja. Banki sta izkazovali negativni kapital, kar je pomenilo, da njuno premoženje ni bilo v dovolj visokem znesku, da bi poplačale vse terjatve in obveznosti do upnikov. Tako posledično nista zagotavljale minimalnega kapitala, da bi uresničile načrt prestrukturiranja, ki je bil izdelan konec leta 2016. Probanka in Factor banka sta pridobili zeleno luč za posojilo ELA, da sta banki lahko v določenem znesku poplačali vse obveznosti. Dolg sta mesečno odplačevali po obrokih vse do leta 2014, preostanek dolga pa se je prenesel s pripojitvijo na DUTB. Ta se je zgodila s podpisom pogodbe pri notarju dne 3.2.2016, v veljavnost pripojitve pa je vstopila z vpisom v sodni register. Pogodba določa, da se s pripojitvijo prenese vso premoženje obeh bank ter pravice in obveznosti. DUTB kot prevzemna družba se z vpisom v sodni register šteje kot nova lastnica obeh bank, ne da bi pri tem se prej opravila likvidacija Probanke in Factor banke. Po stanju 1. 1. 2016 se poleg pravic, obveznosti in premoženja prenesejo tudi zaposleni. Ti se s pripojitvijo bistveno zmanjšajo, prav tako so se zmanjšale poslovne enote obeh bank.
Keywords: pripojitev, ELA, DUTB, Banka Slovenije, prestrukturiranje, SID, SEPA, izredna uprava, izredni ukrepi.
Published: 28.10.2019; Views: 356; Downloads: 45
.pdf Full text (643,18 KB)

4.
Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter Srbijo
Dejana Starčević, 2018, master's thesis

Abstract: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo. Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga. V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Keywords: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Published: 20.12.2018; Views: 772; Downloads: 127
.pdf Full text (1,29 MB)

5.
Združitev gospodarskih družb kot oblika podjetniškega prestrukturiranja
Matic Rutar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se odločajo za prestrukturiranje kadar si želijo izboljšati svoje poslovne rezultate. Globalni pritiski podjetja silijo v povezovanja in združevanja in tukaj tudi Slovenija ni izjema. Eden izmed načinov podjetniškega prestrukturiranja predstavljajo združitve. S sinergijami iz naslova združitve želijo podjetja izboljšati svojo prisotnost na trgih. Pri analiziranju združitev je pomembno razlikovati med različnimi vrstami združitev in njihovimi razlogi. Potrebno je tudi dobro poznavanje vseh pravno formalnih procesov postopka združitev in zakonske ureditve le teh. To še posebej velja za manjšinjske delničarje, katerih glas v postopku združitev nemalokrat nima velike vloge. Prav zaradi tega so zakonsko še posebej opredeljene tudi njihove pravice.
Keywords: združitve, manjšinski delničarji, podjetniško prestrukturiranje, pravice lastnikov deležev, proces združitve
Published: 24.10.2018; Views: 445; Downloads: 58
.pdf Full text (708,89 KB)

6.
ANALIZA DEJAVNIKOV USPEŠNO IZVEDENE PRISILNE PORAVNAVE
Marjeta Zorin Bukovšek, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Keywords: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Published: 04.12.2017; Views: 1151; Downloads: 150
.pdf Full text (2,53 MB)

7.
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Peter Papež, 2017, master's thesis

Abstract: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Keywords: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Published: 13.11.2017; Views: 1657; Downloads: 359
.pdf Full text (833,41 KB)

8.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe
Andrea Margan Čačić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Keywords: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Published: 28.11.2016; Views: 1222; Downloads: 182
.pdf Full text (2,36 MB)

9.
UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBE
Kristina Sigurnjak, 2016, master's thesis

Abstract: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Keywords: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Published: 24.10.2016; Views: 2326; Downloads: 187
.pdf Full text (1,36 MB)

10.
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE KOT INSTRUMENT DOSEGANJA USPEŠNOSTI NA PRIMERU DRUŽB V KONSOLIDIRANI SKUPINI
Mitja Farič, 2016, master's thesis

Abstract: Finančna analiza omogoča ocenjevaje oz. vrednotenje finančnih rezultatov, katere dosežemo v opazovanem obdobju. Na osnovi le-te pridemo do spoznanja, ali smo v opazovanem času dosegli zastavljene cilje oz. pridobimo informacijo, na katerem področju ne dosegamo zastavljenih ciljev in na katerem jih presegamo. Prav tako nas zanima povezanost določenih kazalnikov med seboj ter njihova stopnja korelacije oz. povezanosti. V bankah za proučevanje finančne kondicije kreditojemalca najpogosteje uporabljamo finančne kazalnike likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti. Z navedenimi kazalniki preverimo preteklo poslovanje družbe, trenutno finančno zdravje ter na osnovi projekcij poslovanja predvidimo bodoče kazalnike poslovanja. Predvsem pa z le-temi preverjamo uspešnost preteklih ukrepov v poslovanju družbe kreditojemalke. Kadar se družbi kreditojemalki poslabša poslovanje do te mere, da nastopijo likvidnostne težave predvsem v obliki zamud pri poravnavi finančnih obveznosti, mora družba pričeti s postopkom prestrukturiranja finančnih obveznosti. Cilj navedenega je doseči takšno finančno strukturo, katera omogoča pravočasno poravnavo vseh obveznosti, zraven tega pa še zadostne investicijske vložke za razvoj. Ob tem je potrebno upoštevati načela in metode prestrukturiranja. Na primeru družb v konsolidirani skupini smo prikazali postopek prestrukturiranja z vsemi ukrepi, kateri so bili izvedeni v obdobju prestrukturiranja. Na osnovi finančne analize oz. finančnih kazalnikov likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti smo analizirali finančno stanje v obdobju pred prestrukturiranjem ter v letih izvedbe prestrukturiranja in analizirali doseganje zastavljenih ciljev primerjalno s panogo, v kateri konsolidirana skupina posluje. S hipotezo 1 smo analizirali uspešnost finančnega prestrukturiranja pri kazalnikih likvidnosti in donosnosti v opazovanem obdobju pred in v času prestrukturiranja. Finančna analiza je pokazala izboljšanje na večini kazalnikov, s čimer smo potrdili navedeno hipotezo. Pri hipotezi 2 smo preverjali uspešnost finančnega prestrukturiranja glede na finančne kazalnike solventnosti in finančne varnosti ter povezanost oz. korelacijo med le-temi. Prav tako smo glede na splošno oceno navedeno hipotezo potrdili, saj smo empirično dokazali izboljšanje večine kazalnikov ter korelacijo med le-temi. Za izračun slednje smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. V sklepu naloge navajamo, da so ukrepi finančnega prestrukturiranja bili uspešni in so po večini dosegli zastavljene cilje pri kazalnikih likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti, prav tako smo ugotovili korelacijo med slednjima dvema kazalnika.
Keywords: finančna analiza, likvidnost, donosnost, solventnost, finančna varnost, finančno prestrukturiranje, Pearsonov korelacijski koeficient
Published: 20.10.2016; Views: 581; Downloads: 71
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica