Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Kaznivo dejanje napada na informacijski sistem v teoriji in praksi
Lea Grosek, 2018, master's thesis

Abstract: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev. Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav. Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo. Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov.
Keywords: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem
Published in DKUM: 16.10.2018; Views: 2614; Downloads: 336
Full text (463,90 KB)

Možnosti uporabe IMSI lovilcev pri preiskovanju organizirane kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Martin Soban, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Člani organiziranih kriminalnih skupin vedno bolj uporabljajo telekomunikacijske in internetne storitve za komuniciranje in usklajevanje. Delovanje organiziranih kriminalnih skupin je spremenila tehnologija in globalizacija. Transnacionalno delovanje, horizontalna organizacijska ureditev, majhne profesionalne skupine, razpršenost, oportunizem, široke neformalne socialne mreže in povezovanje različnih kriminalnih skupin so značilnosti sodobnih organiziranih kriminalnih skupin. Ne glede na model organiziranja ali delovanja, organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva in ostale pripravljalne aktivnosti na principu tajnosti in organiziranosti. Za doseganja principa je ključnega pomena komunikacija. Ni presenetljivo, da je po mnenju preiskovalcev držav članic Evropske unije, prisluškovanje najpogosteje uporabljen in najučinkovitejši ukrep (European Commission, 2015). Različni trendi alternativnih oblik komunikacij, izogibalni manevri, razvoj enkripcije in shranjevanja podatkov povzročajo preiskovalcem hude težave in potrebe po rešitvah. Glede na naštete dejavnike lahko trdimo, da je učinkovita in ustrezna tehnična oprema za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov eden izmed ključnih faktorjev pri preiskovanju organizirane kriminalitete. Med tehnične naprave za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov spadajo IMSI lovilci. V medijih smo opazili, da je v javnosti visoka stopnja nezaupanja do IMSI lovilcev, saj naj bi bili uporabljeni za nekontrolirano masovno nadziranje državljanov. Na drugi strani opažamo države, kjer je uporaba IMSI lovilcev pravno urejena vendar je celostna funkcionalnost naprav močno pravno omejena ali celo prepovedana. V diplomskem delu smo se odločili podrobno analizirati in raziskati zmožnosti IMSI lovilcev. Z analizo IMSI lovilcev bomo poskušali raziskati možne rešitve problemov in ovir s katerimi se soočajo preiskovalci pri preiskovanju organiziranih kriminalnih skupin.
Keywords: organizirana kriminaliteta, preiskovanje, IMSI lovilci, telekomunikacije, prestrezanje podatkov, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2018; Views: 1365; Downloads: 143
Full text (1,27 MB)

Search done in 0.08 sec.