1. Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec in kriminaliteta mladostnikov občine Logatec : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTajda Cuznar, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sta predstavljena Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec ter problematika zavoda, s katero se pri svojem delu srečujejo zaposleni. Prav tako so predstavljene ugotovitve, kako velik problem je za prebivalce Logatca mladoletniška kriminaliteta v občini ter kakšen vpliv ima zavod za vzgojo in izobraževanje na prebivalce.
V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni osnovni pojmi kriminalitete, kriminalitete mladostnikov, mladoletniškega prestopništva in strahu pred kriminaliteto. Prav tako so predstavljeni dejavniki in oblike mladoletniškega prestopništva ter ukrepi zoper mladoletne prestopnike. Na kratko so opisane tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, namenjene mladoletnim prestopnikom. Na koncu teoretičnega dela pa je bolj podrobno predstavljen Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, ki zajema zgodovino zavoda, njihovo delovanje in načine izobraževanja ter kratek opis dneva v zavodu.
V empiričnem delu diplomske naloge je s pomočjo vprašalnika in pogovorov v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec predstavljena njihova problematika. Problematika zajema različna področja, tako težave znotraj kot tudi zunaj zavoda. Predstavljeni so tudi rezultati ankete, namenjene prebivalcem Logatca, s katero smo ugotavljali, kako velik problem je za občane mladoletniška kriminaliteta. Z analizo je predstavljen tudi vpliv zavoda za vzgojo in izobraževanje na prebivalce ter kako pogosto so občani v stikih z mladostniki, ki so nastanjeni v zavodu ter kakšno je njihovo mnenje o mladostnikih. Keywords: diplomske naloge, mladoletniška kriminaliteta, zavod za vzgojo in izobraževanje, mladoletniki, prestopniki Published in DKUM: 01.08.2019; Views: 1271; Downloads: 147 Full text (1,10 MB) This document has many files! More... |
2. Policijski postopki z mladoletniki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Mikl, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Policijski postopki z mladoletniki je predstavitev bistvenih
izhodišč na področju obravnavanja mladoletnih prestopnikov s strani policije v Republiki
Sloveniji. Osrednji namen diplomske naloge je bil preučiti pojav in oblike mladoletnega
prestopništva, opredeliti njegove značilnosti v Republiki Sloveniji ter preučiti naloge in
pooblastila slovenskih policistov pri obravnavi mladoletnih prestopnikov. Natančneje, želeli
smo ugotoviti ali so pri obravnavi mladoletnikov z zakoni določene posebnosti, ki jih morajo
policisti v postopku z mladoletnimi prestopniki upoštevati. Mladoletni prestopnik je
posameznik, ki s svojim odklonskim vedenjem, ki je zavestno in voljno, krši družbena pravila
in norme. Za opredelitev obsega pojava, oblik pojavljanja in posledic nasilja največkrat
uporabljamo podatke, ki jih beleži policija. Število kaznivih dejanj, za katera so kot storilci v
policijski statistiki zabeleženi mladoletniki, niha med 2000 in 5000, te številke pa so le del
realnosti, kajti le del storjenih kaznivih dejanj policisti dejansko odkrijejo. Policisti
mladoletne prestopnike obravnavajo v v policijskih postopkih, v skladu s svojimi pooblastili,
ki so z zakonom določeni ukrepi, ki omogočajo opravljanje policijskih nalog in s katerimi se
praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice
posameznika. Ugotovitve analize policijskih postopkov proti mladoletnikom kažejo, da
število obravnav mladoletnih storilcev kaznivih dejanj z leti upada. Prav tako smo ugotovili,
da obstajajo posebnosti pri pooblastilih policistov v policijskem postopku proti otrokom in
mladoletnikom in sicer na področju vabljenja otrok in mladoletnikov, privedbe otroka ali
mladoletnika, pridržanja mladoletnika ter uporabe prisilnih sredstev. Policisti smejo vabiti
otroka ali mladoletnika le preko staršev ali skrbnikov oziroma zakonitih zastopnikov. O
morebitni privedbi in pridržanju otroka ali mladoletnika morajo policisti obvestiti
mladoletnikove starše oziroma skrbnike, medtem ko prisilnih sredstev proti otrokom policist
načeloma ne sme uporabiti. Keywords: diplomske naloge, mladoletni prestopniki, policija, naloge policije, policijska pooblastila, policijski postopek Published in DKUM: 29.10.2018; Views: 2145; Downloads: 298 Full text (1,21 MB) |
3. Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeLea Jakič Hiti, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin.
Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje.
Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana. Keywords: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 1673; Downloads: 369 Full text (470,85 KB) |
4. Nadzor spolnih prestopnikov po prestani zaporni kazni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaša Sever, 2014, undergraduate thesis Abstract: Spolni prestopniki so posamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov posežejo v spolno nedotakljivost žrtve. Imajo različne lastnosti in preference, zato sem del diplomske naloge posvetila tudi razvrstitvi spolnih prestopnikov, pri čemer sem spoznala njihove lastnosti, razloge in način oziroma potek izvršitve spolnega delikta. Kot mi je uspelo preučiti, gre večinoma za posameznike, ki so imeli težko otroštvo, bili žrtve zlorab ali niso dosegli primerne seksualne zrelosti in so zato nevarni družbi. Zaradi ponovitvene nevarnosti njihovih dejanj sta nadzor nad spolnimi prestopniki po prestani zaporni kazni in rehabilitacija ključna dejavnika za večjo varnost družbe. V diplomskem delu sem se zato osredotočila na vrste in oblike nadzora spolnih prestopnikov, vpliv nadzora na njihovo rehabilitacijo in na zakonodajo s področja spolnih prestopnikov v Veliki Britaniji in Republiki Sloveniji. Primerjala in analizirala sem zakonodajo in ugotovila kar nekaj podobnosti in razlik. Spoznala sem novejšo tehnologijo, prednosti in slabosti GPS-nadzorovanja in poligrafiranja. Pri primerjanju držav sem ugotovila, da se v Sloveniji uporabljata bolj klasično nadzorovanje in javljanje v uradih državnega pregona, medtem ko v tujini tega skorajda ne uporabljajo več. Prišla sem tudi do spoznanja, da prestana zaporna kazen še ne pomeni, da ni več možnosti ponovitvenega dejanja. Poleg zaporne kazni je pred ponovno resocializacijo spolnega prestopnika v družbo treba zagotoviti še rehabilitacijo in nadzor nad njim. Nadzor je nujno potreben zaradi varnosti družbe in zaradi njih samih, saj družba tovrstnim prestopnikom nikoli ne oprosti dejanja in jih tudi zelo težko sprejme nazaj. Keywords: spolni prestopniki, rehabilitacija, nadzor, elektronski nadzor, GPS, kaznovalna politika, diplomske naloge Published in DKUM: 28.10.2014; Views: 2435; Downloads: 230 Full text (420,18 KB) |
5. Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacijaEva Bertok, 2013, doctoral dissertation Abstract: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole.
Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo.
V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov. Keywords: prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije Published in DKUM: 11.12.2013; Views: 3260; Downloads: 346 Full text (2,40 MB) |
6. NASILJE V DRUŽINI KOT SOCIALNI IN KRIMINOLOŠKI PROBLEMInes Magdič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Slovenski kazenski zakonik v enaindvajsetem poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema osem členov, ki govorijo o dvojni zakonski zvezi, spremembi rodbinskega stanja, odvzemu mladoletne osebe, nasilju v družini, zanemarjanju otroka in surovem ravnanju, kršitvi družinskih obveznosti, neplačevanju preživnine ter krvoskrunstvu. S spremembo kazenskega zakonika novembra 2008, je bilo v 191. členu določeno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v družini.
Družina, kot osnovna celica vsake družbe, je podvržena mnogim dejavnikom. Razvoj družbe je pustil na tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo patriarhalne družine, kjer je bil oče glava družine, se je »razvila« enakopravna družina. Družina je skupnost, ki svojim članom zagotavlja varnost, zavetje, osnovne potrebe človeka. Je pa tudi kraj, kjer se zgodi največ nasilja. Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan.
Z nasiljem kaže ena oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami.
Danes poznamo in je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja, Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju nasilja v družini, predvsem nad ženskami in otroci. Preprečevanju nasilja je posvečeno veliko literature, ustanovljene so nevladne organizacije za pomoč žrtvam nasilja, storilcem nasilja. Potekajo razna izobraževanja tako strokovnega osebja kot medijev, državnih ustanov, nevladnih organizacij. Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in preprečujejo učinkoviti reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice.
Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva celovit pristop, kar zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno pomoč, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje.
Kljub vsem naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o nasilju, ko ima npr. mož v kleti zaprto ženo, ali pa mati v sobi brez elektrike in vode zaprte svoje otroke. Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, ki nasilje jemljejo, kot družbeno sprejemljivo vedenje.
Nasilje v družini pa ne nazadnje vpliva tudi na otroka, na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Družina ima velik vpliv na otrokovo vedenje, na njegov odnos do sočloveka, na delinkventnost mladoletne osebe. Kako vpliva nasilje v družini na mladoletnega otroka ter kakšni vzgojni ukrepi in kazni doletijo mladoletne prestopnike, sem raziskovala v zadnjem delu diplomske naloge. Keywords: kazenski zakonik, kazniva dejanja, družina, nasilje v družini, ženske, otroci, mladoletni prestopniki. Published in DKUM: 13.09.2012; Views: 3603; Downloads: 429 Full text (970,46 KB) |
7. NEKATERE OBLIKE ALTERNATIVNIH KAZENSKIH SANKCIJ KOT NADGRADNJA PENALNEGA SISTEMA V REPUBLIKI SLOVENIJITadeja Svetelšek, 2011, undergraduate thesis Abstract: Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Prvi kazenski zakoniki, kot je bil znani Hamurabijev zakonik, so do deviantnih pojavov kazali zelo malo tolerance in so bili zasnovani na znanem načelu oko za oko, zob za zob. Filozofsko in humanistično gibanje, ki se je pojavilo v šestnajstem stoletju, pa je spremenilo pogled na izvrševalce kaznivih dejanj, s tem pa tudi na oblike njihovega javnega kaznovanja. V prejšnjem stoletju je znani britanski politik W. R. Churchill rekel, da se humanost in naprednost neke družbe odraža ravno v njenem odnosu do kriminalcev in oblik izvrševanja kazenskih sankcij.
Dejstvo je, da moderna družba proizvaja vedno večje število deviantnih pojavov. S tem pa se povečuje tudi delež javnih financ, ki so namenjene izvrševanju kazenskih sankcij v zaprtih institucijah. Poleg tega moderne teorije kaznovanja uvajajo milejše oblike kaznovanja in jih zamenjujejo z manj nasilnimi oblikami kaznovanja prestopnikov. To filozofijo je prevzel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki uvaja namesto zaporne kazni tudi možnost alternativnega dela v javno korist. Gre za relativno nov pristop v nacionalni kaznovalni politiki in mislimo, da je ta rešitev primerna tako s subjektivnega pristopa h kaznjencu, prav tako pa ima ta rešitev pozitivne učinke tudi s fiskalnega vidika. Keywords: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, brutalnost, kazenski zakoniki, deviantni pojavi, javno kaznovanje, humanost, javne finance, kazenske sankcije, prestopniki, delov javno korist. Published in DKUM: 30.09.2011; Views: 2702; Downloads: 314 Full text (470,15 KB) |
8. |
9. Življenje gojencev v vzgojnem zavodu in njihovo doživljanje : diplomsko deloSimona Špruk, 2009, undergraduate thesis Keywords: mladoletni prestopniki, vzgojni zavodi, prevzgojni domovi, mladinski domovi, stanovanjske skupine, vzgojni programi, Vzgojni zavod Kranj, diplomske naloge Published in DKUM: 25.11.2009; Views: 4326; Downloads: 643 Full text (536,07 KB) |
10. |