Search the digital library catalog

Abstract: Die Diplomarbeit mit dem Titel „Deutsch in Nordmazedonien – Vergleich zwischen vier Jahrgängen in einer Grundschule“ befasst sich mit dem Prestige der deutschen Sprache in diesem Land sowie mit der Motivation der Schüler und Schülerinnen in einer Grundschule. Da Deutsch als Ergänzungssprache in Europa dient, wird die Situation dieser Sprache allgemein verbessert. Es wird näher auf Nordmazedonien und alles, was dort mit Deutsch zu tun hat, eingegangen. Für die Verbesserung der Situation dieser Sprache sind auch die deutschen Institutionen, insbesondere das Goethe-Institut in Skopje wichtig. Viele Menschen besuchen dort Deutschkurse und bereiten sich auf das Leben in Deutschland vor. Die dort abgelegten Prüfungen werden überall anerkannt. Die verschiedenen Gründe für das Interesse der Mazedonier am Erlernen der deutschen Sprache werden näher beschrieben. An der Philologischen Fakultät kann Deutsch in Kombination mit anderen Sprachen studiert werden. Informationen über die Abteilung an dieser Fakultät werden daher auch in der Diplomarbeit näher beleuchtet. Ein Kapitel befasst sich mit der deutschen Sprache in den Schulen des Landes. Im Detail wird die Motivation der Schüler und Schülerinnen an einer Grundschule in der Stadt Veles untersucht. Im empirischen Teil werden die Hypothesen, Methodologie und das Ziel der Untersuchung beschrieben. Die Haupthypothese lautete: Die deutsche Sprache weckt bei allen Schülern und Schülerinnen großes Interesse. Zwei weiteren Hypothesen wurden aufgestellt: Ältere Schüler und Schülerinnen sind für den Deutschunterricht motivierter als jüngere und in den Familien der Mehrheit der Schüler und Schülerinnen gibt es jemanden, der Deutsch spricht. Anschließend werden die Ergebnisse eines online durchgeführten Fragebogens ausgewertet. Der Fragebogen bestand aus 10 Fragen und wurde von insgesamt 111 Schüler*innen beantwortet. Zusätzlich wurde ein Interview mit einem Lehrer dieser Grundschule durchgeführt und im Unterkapitel Diskussion auch kommentiert. In dem letzten Teil dieser Diplomarbeit, dem Schlussfolgerung wird den Entschluss dargestellt und somit die reale Situation und das Prestige der deutschen Sprache in Nordmazedonien aufgezeigt.
Keywords: prestiž, motivacija, nemščina, primerjava med razredi, učenci, Severna Makedonija
Published in DKUM: 22.08.2023; Views: 454; Downloads: 32
Full text (887,11 KB)

Abstract: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Keywords: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Published in DKUM: 20.03.2018; Views: 1535; Downloads: 143
Full text (2,18 MB)