| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Keywords: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Published: 24.12.2020; Views: 354; Downloads: 97
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Podhranjenost pri otrocih s posebnimi potrebami
Adrijana Svenšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V zaključnem delu smo predstavili vzroke ter posledice nezadostnega vnosa hrane pri otrocih s posebnimi potrebami. Namen zaključnega dela je opisati ter raziskati najpogostejše težave otrok s posebnimi potrebami pri prehranjevanju ter ugotoviti povezavo med alergijami na katerokoli živilo ter podhranjenostjo. Raziskovalna metodologija: Pri pregledu slovenske ter tuje literature smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskavi pa kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali starše otrok s posebnimi potrebami. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Office Excel 2010 in IBM SPSS 23 in podatke prikazali opisno ter v tabelah. Rezultati: Ugotovili smo, da ima 25,7 % otrok s posebnimi potrebami težave s prehranjevanjem. Nezadosten vnos hrane v telo vpliva na izgubo mišične mase ter maščobe na določenih predelih telesa. 22,9 % otrok je občutljivih na določeno prehrano in imajo tudi nižji izračun ITM ter večje tveganje za podhranjenost. Sklep: Težave otrok s posebnimi potrebami ostajajo z leti enaka. Nekateri starši jih znajo reševati bolje, nekateri slabše. Prilagajanje vnosa hrane pri teh otrocih je ključnega pomena. Razvidna je potreba po pogostejših prehranskih pregledih v razvojnih ambulantah in posledično boljša edukacija staršev pri prepoznavanju vzrokov podhranjenosti.
Keywords: težave s prehranjevanjem, pediatrična prehranska presejalna orodja, prehrana, otroci, edukacija staršev, medicinska sestra.
Published: 01.10.2019; Views: 574; Downloads: 115
.pdf Full text (673,86 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica