1. Sklic skupščine d.d. po slovenskem in nemškem delniškem pravuMojca Lešnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: To diplomsko delo daje bralcu pregled nad ureditvijo sklica skupščine, tako po slovenskem kot po nemškem delniškem pravu. Pri tem se moramo zavedati, da brez sodelovanja delničarjev na skupščini, ti ne bi mogli uresničiti svojih korporacijskopravnih pravic, ki jim jih dajejo delnice, katerih imetniki so. Da pa do zasedanja skupščine in sprejemanja sklepov na njej sploh pride, je potrebno skupščino pravilno sklicati.
V uvodu je predstavljen namen tega diplomskega dela ter metode, ki so bile uporabljene.
V sledečem poglavju je podan kratek opis skupščine delniške družbe, kot enega izmed organov te pravnoorganizacijske oblike ter pristojnosti, ki jih ima. V poglavjih, ki sledijo in ki so ključnega pomena za prikaz urejenosti sklica skupščine, so predstavljene določbe, iz katerih ugotovimo, kje je urejen sklic skupščine; razloge za sklic skupščine; spoznamo upravičence do sklica (pri tem je posebna pozornost namenjena pravici manjšine delničarjev do sklica); kaj mora vsebovati sklic skupščine ter kje in kako ga je potrebno objaviti. V zadnjih dveh poglavjih sem opisala pravico do informiranosti delničarjev, ter njihovo pravico do uvrstitve dodatnih točk na dnevni red. Gre za primerjalni pristop, glede na nemško pravo.
Zaključek je namenjen predstavitvi ugotovitev, do katerih sem prišla v procesu pisanja diplomske naloge.
Keywords: Skupščina delničarjev, sklic skupščine, objava sklica, vsebina sklica, presečni dan, manjšinski delničar, podlaga za sklic, upravičenci do sklica, dnevni red, sklicni rok.
Published in DKUM: 13.05.2016; Views: 1661; Downloads: 197
 Full text (215,91 KB) |
2. Cube intersection concepts in median graphsBoštjan Brešar, Tadeja Kraner Šumenjak, 2009, original scientific article Abstract: Obravnavamo različne razrede presečnih grafov maksimalnih hiperkock medianskih grafov. Za medianski graf ▫$G$▫ in celo število ▫$k ge 0$▫ je presečni graf ▫${mathcal{Q}}_k(G)$▫ definiran kot tisti graf, katerega vozlišča so maksimalne hiperkocke (z ozirom na inkluzijo) grafa ▫$G$▫ in sta dve vozlišči ▫$H_x$▫ in ▫$H_y$▫ v njem sosednji tedaj, ko presek ▫$H_x cap H_y$▫ vsebuje podgraf izomorfen ▫$Q_k$▫. V članku predstavimo karakterizacije kličnih grafov z uporabo omenjenih presečnih konceptov, ko je ▫$k>0$▫. Vpeljemo tudi t.i. maksimalno 2-presečni graf maksimalnih hiperkock medianskega grafa ▫$G$▫, ki ga označimo z ▫${mathcal{Q}}_{m2}(G)$▫ in predstavlja tisti graf, katerega vozlišča somaksimalne hiperkocke grafa ▫$G$▫, dve vozlišči v njem pa sta sosednji, če presek pripadajočih hiperkock ni strogo vsebovan v kakem preseku dveh maksimalnih hiperkock. Dokažemo, da je graf ▫$H$▫ brez induciranih diamantov, če in samo če obstaja takšen medianski graf ▫$G$▫, da je ▫$H$▫ izomorfen ▫${mathcal{Q}}_{m2}(G)$▫. Obravnavamo tudi konvergenco medianskega grafa h grafu na enem vozlišču glede na vse vpeljane operacije.
Keywords: matematika, teorija grafov, kartezični produkt, medianski graf, graf kock, presečni graf, konveksnost, mathematics, graph theory, Cartesian product, median graph, cube graph, intersection graph, convexity
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1369; Downloads: 105
 Link to full text |
3. STATUSNE SPREMEMBE PRI PODJETNIKU POSAMEZNIKUMateja Zadravec, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo statusne spremembe podjetnika posameznika, in sicer nadrobno proučujemo statusno preoblikovanje podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje predstavljamo tako teoretično kot tudi praktično, in sicer iz statusnega, davčnega in računovodskega zornega kota.
Pred nadrobno predstavitvijo statusnega preoblikovanja je predstavljen status podjetnika posameznika in status družbe z omejeno odgovornostjo. Za oba obravnavana gospodarska subjekta prikazujemo potek knjigovodenja in njuno obdavčitev, iz slednjega pa je izdelana tabela primerjave med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo.
S praktičnim primerom skušamo podkrepiti teoretični vidik statusnega preoblikovanja in spoznati, ali se teorija ter praksa na tem področju izpodbijata. Primer prikazuje enega pomembnih razlogov, ki podjetnika privede do statusnega preoblikovanja, in celoten postopek, ki ga je potrebno izvesti, da podjetje samostojnega podjetnika postane podjetje družbe z omejeno odgovornostjo.
Keywords: samostojni podjetnik posameznik, družba z omejeno odgovornostjo, računovodstvo, obdavčitev, preoblikovanje, presečni dan, davčno nevtralen prenos
Published in DKUM: 16.07.2010; Views: 3497; Downloads: 511
Full text (12,65 MB) |
