| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji
Jasna Fedran, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Keywords: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Published: 21.01.2021; Views: 548; Downloads: 91
.pdf Full text (6,91 MB)

2.
Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, 2020, master's thesis

Abstract: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 136; Downloads: 26
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Nasprotje interesov v teoriji in praksi
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec, 2012, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku bomo poleg predstavitve nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v organizacijah, predstavili tudi analizo ugotovljenih primerov nasprotja interesov, s čimer bomo celovito prikazali značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin. Metode: Po preučitvi primarnih virov smo z metodo analize besedil opravili (s pomočjo programa ATLAS.ti 6) kvalitativno in kvantitativno analizo dokumentov Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov. Ugotovitve: Izmed 62 konkretnih okoliščin nasprotja interesov, kjer zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje del uradnih oseb, se je največkrat nedovoljeni zasebni interes pokazal na državni ravni pri postopkih javnih naročil in pri poslovanjih med organi in subjekti, ki imajo skupno točko – uradnika. Na lokalni ravni pa se je subjektivno postopanje najbolj izkazalo na področju urejanja okolja in prostora. Pomembna je potrditev, da takšne okoliščine predstavljajo korupcijo, zmanjšujejo zaupanje ljudi v državo in negativno vplivajo na ekonomski sistem države. Kot odziv na izpostavljena korupcijska tveganja je zakonodajalec v letu 2010 in 2011 na novo uredil preventivni in represivni sistem s tem v zvezi. Omejitve in praktična uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na Slovenijo, pri čemer je praktična vrednost prispevka v prikazu in oceni nove kriminalitetne politike glede nasprotja interesov ter v identifikaciji elementov, značilnosti in posledic ravnanja posameznikov, ki so bili v nasprotju interesov. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo opravljene podobne analize, ki bi na konkretnih primerih nasprotja interesov ugotavljala značilnosti, naravo in posledice le-teh.
Keywords: nasprotje interesov, tveganje, Komisija za preprečevanje korupcije
Published: 30.04.2020; Views: 329; Downloads: 23
.pdf Full text (894,68 KB)
This document has many files! More...

4.
Erar
Majda Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države. Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij. Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec. V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Keywords: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec
Published: 18.11.2016; Views: 1186; Downloads: 77
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
KORUPTIVNA DEJANJA V RAČUNOVODSTVU
Barbara Radolič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vzrok da koruptivno dejanje v računovodstvu nastane je, da računovodje namenoma ne razkrijejo pomembnih informacij v zvezi s poslovanjem podjetja in so prisotni pri dejanju poslovne goljufije, pranja denarja ali zlorabijo svoj položaj z namenom, da bi pridobili premoženjsko ali nepremoženjsko korist zase ali za koga drugega. V diplomskem projektu smo raziskovali področje korupcije in se osredotočili na korupcijo v računovodstvu. S korupcijo se srečujemo v vsakdanjem življenju in se največkrat ne zavedamo njenega pomena in posledic, ki jih prinaša s svojim obstojem. Skozi pisanje smo se osredotočili na to, da smo predstavili negativne posledice in poudarili, kako negativen vpliv ima na razvoj države in celotne družbe. Ugotovili smo, da se korupcija v računovodstvu pojavlja le izjemoma, v zadnjih letih, so računovodje v povezavi s korupcijo omenjeni le nekaj krat. V diplomskem projektu so predstavljeni organi preprečevanja, odkrivanja, pregona in sankcioniranja koruptivnih dejanj v računovodstvu. Odkrivanje korupcije je oteženo, saj koruptivno dejanje nima klasičnih žrtev in oškodovancev, temveč imata koristi obe strani, ki sta v korupcijo vpleteni.
Keywords: korupcija, koruptivna dejanja, korupcija v računovodstvu, preprečevanje korupcije
Published: 08.09.2016; Views: 598; Downloads: 91
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Korupcija in Komisija za preprečevanje korupcije v očeh državljanov Republike Slovenije
Andreja Grašič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Korupcija je resen problem sodobne družbe. V Sloveniji je Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (v nadaljevanju KPK) tisti organ, ki si najbolj javno in intenzivno prizadeva za njeno preprečevanje, pregon ter odpravo. V diplomski nalogi smo predstavili problematiko korupcije ter pomen in vlogo KPK pri tem, s čimer želimo opozoriti na resnost problema korupcije v Sloveniji. V raziskovalnem delu naloge smo ugotavljali, kakšno zaupanje uživa institut KPK med državljani Republike Slovenije. Rezultati študije so pokazali, da anketirani poznajo pomen in vsebino korupcije in menijo, da je korupcija največji problem v javni upravi, da se korupcija širi iz dneva v dan in da gre za zelo resen problem. Delo KPK ocenjujejo niti kot učinkovito niti kot neučinkovito. Pri tem anketirani ne vedo, ali so člani KPK tudi sami udeleženci pri koruptivnih dejanjih. Večina jih meni, da KPK ni nepotrebna in da je ni potrebno ukiniti. Nova sestava KPK v letu 2014 pa se ni izkazala kot bolj učinkovita od prejšnje. Podatki kažejo na visoko zaskrbljenost državljanov ter hkrati nakazujejo, da ljudje še upajo v izboljšanje razmer s pomočjo KPK. Podobne ugotovitve smo zasledili tudi pri drugih predhodnih raziskavah. Predlogi izboljšav so: izobraževanje visokih državnih funkcionarjev, ozaveščanje najvišjih državnih funkcionarjev, bolj učinkovito izvajanje zakonov na področjih, kjer se izvaja korupcija; avtomatizacija nadzora in preventive, povečano sodelovanje organov, povečan nadzor inšpekcijskih služb in policije, vzpostavitev učinkovitega kazenskopravnega varstva, odprava oz. popravki zakonskih določil, ki otežujejo delo organov pregona, razvoj strategij in metod odkrivanja ter preiskovanja gospodarske kriminalitete.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, stališča, Slovenija, diplomske naloge
Published: 13.10.2015; Views: 1193; Downloads: 126
.pdf Full text (1,31 MB)

7.
OSINT - študija primera WIKILEAKS in študija primera SUPERVIZOR : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Mahne, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Supervizor na nacionalni in Wikileaks na svetovni ravni danes predstavljata sredstvi za lažje finančno, politično ali vse svetovno poznavanje dogajanja v državi ali v svetu. Aplikacija Supervizor nam omogoča, da lahko kadarkoli preverimo, koliko denarja je dobila osnovna šola v našem kraju ali morda koliko je podjetje našega soseda prejelo od države za urejanje vrtov. V nasprotju s finančnimi tokovi nam Wikileaks razkriva, kaj sta se na poslovnem kosilu pogovarjala ameriški minister in naš predsednik vlade ter ob tem izvemo, kaj vse smo Slovenci ali politiki pripravljeni narediti za odobravanje med politiki sosednjih držav ali priljubljenost med njimi. V diplomski nalogi smo poskušali tudi izvedeti, koliko slednji podatki vplivajo na našo osebno nacionalno varnost z boljšim poznavanje aplikacije Supervizor in depeš o Sloveniji iz Wikileaksa. Omenili smo njun vpliv glede samega pretoka informacij na svetovnem spletu ali t.i. OSINT, torej na zbiranje, obdelavo, analizo in na koncu objavo podatkov. V diplomski nalogi opredeljujemo tudi vpliv Supervizorja in Wikileaksa na osebno ali nacionalno varnost, koliko slednji ogrožata nas ali našo državo ter kaj nam s tem prinašata in ob tem odvzemata.
Keywords: obveščevalna dejavnost, OSINT, informacije, javni viri, pridobivanje podatkov, nacionalna varnost, preprečevanje korupcije, transparentnost, diplomske naloge
Published: 06.08.2013; Views: 1097; Downloads: 181
.pdf Full text (636,26 KB)

8.
MORALNO ETIČNI POGLEDI NA KORUPCIJO V POSLOVNEM SVETU
Anja Zečirovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem se odločila raziskovati moralno etične poglede na korupcijo v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju je zadnje čase veliko govora, saj se dnevno pojavljajo novi sumi o koruptivnih dejanjih, med njimi zadnje čase zelo obljudeno področje nepotizma in klientelizma. Pri samem pisanju sem se osredotočila na vpliv in izboljšanje etike pri poslovanju, čemu prihaja do koruptivnih dejanj in kako se lahko uspešno zoperstavimo in omejimo razširjanje korupcije. Pri raziskovanju sem se povezala tudi z uspešnimi strokovnjaki iz področja za preprečevanje korupcije, med njimi naj omenim dr. Bojana Dobovška, g. Bećir Kečanovića in mag. Jureta Škrbca, ki so mi še dodatno razložili kako in zakaj prihaja do koruptivnih dejanj v družbi in kako bi po njihovem mnenju takšen način delovanja omejili. Če povzamem ugotovitve bi izpostavila, da so trenutni pristopi k preprečevanju korupcije pravilni, vendar je k tem pristopom potrebno postaviti ljudi, ki bodo delovali za dobro družbe in nanje ne bodo imeli vpliva veljaki iz samega družbenega, političnega vrha. Potrebno je povečati nadzor nad podjetji, kot tudi nadzor nad bankami in seveda nadzor nad lobiji. Vsekakor je pomembno izpostaviti transparentnost pri ustvarjanju podjetij. Kot drugo bi izpostavila integriteto, katero bi bilo potrebno prenesti tudi na gospodarske institucije. Veliko še je in bo ostalo ljudi, ki nekako stojijo za tem kar je pravilno in pošteno, torej kar je etično in moralno nesporno in s tem spoštujejo zakone in so seveda v odnosu do države ter njene ustave in zakonov tudi domoljubi. Obstajajo pa seveda ljudje in ti ljudje so v veliki večini tudi na najbolj odgovornih mestih v državi, ki pa ustave in zakonov ne spoštujejo, kar na nam daje občutek, da pravo in država pri nas ne veljata več nič. Temu upam, da bo vedno več ljudi nasprotovalo in ostro obsojalo, saj je spoštovanje prava in družbene morale oziroma etike pri nekaterih na izredno nizki ravni.
Keywords: Ključne besede: vpliv etike, etično delovanje, poslovni svet, preprečevanje korupcije, Korupcija v Sloveniji, transparentnost, integriteta, predlogi za omejevanje.
Published: 12.12.2012; Views: 1635; Downloads: 141
.pdf Full text (294,47 KB)

9.
KORUPCIJA IN RIZIČNA PODROČJA NJENEGA NASTANKA V JAVNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE
Katarina Lavtar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnega uvoda podrobneje predstaviti najbolj pogosta koruptivna ravnanja v javni upravi Republike Slovenije. Javna uprava predstavlja področje, kjer korupcija pusti največ negativnih posledic, saj zaradi nje bledi zaupanje v javne funkcije in s tem tudi zaupanje v pravno državo. Uslužbenci v javni upravi opravljajo pri svojem poklicu izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, pri katerih se morajo izogniti situacijam, ki bi vodile do izkoriščanja javnih funkcij ter do pristranskega opravljanja njihovih nalog. Po uvodnih pojasnilih korupcije, različnih oblik le-te, javne uprave, konflikta interesov sem na kratko predstavila tudi škodljivost teh pojavov ter njihov nastanek. Pri analizi razširjenosti korupcije v javni upravi sem se poslužila predvsem metodološke analize dostopne literature, predvsem primerov iz Načelnih mnenj Komisije za preprečevanje korupcije. Tako sem ugotovila, da je bilo največ korupcije zaznane na področju javnih naročanj, drugih razpisov ter pri postopkih razpolaganja z državnim premoženjem. S pričujočim delom želim podrobneje opisati pojem korupcije, kje v javni upravi jo je mogoče največ zaslediti, samo problematiko pojma, predvsem pa bralca spodbuditi k kritičnemu razmišljanju o vplivu korupcijskih ravnanj v javni upravi in vplivu le-teh na delovanje pravne države.
Keywords: korupcija, javna uprava, konflikt interesov, Komisija za preprečevanje korupcije
Published: 18.09.2012; Views: 2104; Downloads: 235
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
Preventivni vidik ukrepov proti korupciji
Katja Meško, 2009, published professional conference contribution

Abstract: Ključni namen prispevka bo transparentnost zoperstavljanja korupciji tako v zasebni kot v javni sferi. Prispevek bo izhajal iz pravne materije ukrepov za boj proti korupciji iz Konvencije ZN proti korupciji. Skušala bom prikazati aplikativno delovanje predpisanih ukrepov v RS.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije
Published: 04.06.2012; Views: 1502; Downloads: 83
.pdf Full text (171,19 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica