1. |
2. Politika in novinarstvo v Sloveniji: vprašanje pritiskov in korupcije : vprašanja pritiskov in korupcijeMaruša Lubej, Žiga Petraš, 2023, master's thesis Abstract: Cilj naše naloge je bil raziskati percepcije novinarjev in urednikov ter (nekdaj) zaposlenih na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede potencialnih političnih vplivov in pritiskov nanje, glede njihovega dojemanja korupcije v slovenski politiki (predvsem v strankah SD, NSi, SDS in Levica) ter glede prepletov med polji novinarstva, politike in korupcije v Sloveniji. Za uresničitev tega cilja smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili z lastnim anketnim vprašalnikom (odzive smo zbrali leta 2019 z vzorcem 103 novinarjev in urednikov) ter na podlagi intervjujev, ki smo jih izpeljali med letoma 2019–2023 z novinarji, uredniki ter (nekdaj) zaposlenimi na KPK (n = 27). Raziskali smo tudi podatke prijav napadov na novinarsko delovanje iz spletne baze Društva novinarjev Slovenije (DNS) (n = 60). Na podlagi analiz opisanega vzorca smo ugotovili, da novinarji in uredniki, vključeni v raziskavo, dojemajo korupcijo v Sloveniji kot pogosto in intenzivno – pri tem stranke, ki jih dojemajo kot starejše, smatrajo za tendenčno bolj koruptivne. Načeloma se zavedajo potencialnega vpliva, ki ga lahko imajo (tesnejši) odnosi s politiki na njihovo poročanje, čeprav zavedanje tega vpliva nekoliko šepa, ko gre za odnos med vprašanim novinarjem oz. urednikom in politiki, s katerimi so sami spletli tesen odnos. Večina novinarjev in urednikov je prav tako pretežno kritična do poklicnih prehodov iz politike v novinarstvo. Kot obliko vplivov oz. pritiskov nase s strani politikov so novinarji in uredniki največkrat omenjali verbalne napade preko socialnih omrežij. Večinoma so se strinjali, da pripadniki vseh političnih strank nanje ne vplivajo enako. Pri tem se je večina strinjala, da so vplivi oz. pritiski stranke SDS bolj »neprefinjeni« oz. »surovi«, vplivi oz. pritiski strank SD, Levica in NSi pa bolj »prefinjeni« oz. »blagi«. Na podlagi odgovorov vseh intervjuvancev sklepamo, da novinarji oz. uredniki in (nekdaj) zaposleni na KPK vzdržujejo pretežno dobre odnose. Prav tako večina intervjuvancev meni, da je KPK »brezzobi tiger« in da je neodvisnost te institucije odvisna predvsem od njenega vodstva. Zaključimo lahko, da so politični vplivi in pritiski na novinarsko delo in na delo KPK v Sloveniji resen ter večplasten problem, ki se potencialno odseva v pogostosti in intenzivnosti korupcije v Sloveniji, prav tako pa tudi v sami percepciji korupcije v očeh slovenske javnosti.
Keywords: odnosi med politiki in novinarji, percepcija korupcije, vplivi na novinarje, pritiski na novinarje, Komisija za preprečevanje korupcije
Published in DKUM: 13.11.2023; Views: 460; Downloads: 67
 Full text (3,75 MB) |
3. Korupcijska kazniva dejanja : magistrsko deloLaura Fedran, 2023, master's thesis Abstract: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost.
Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj.
Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom.
Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana.
Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Keywords: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 501; Downloads: 156
Full text (1,04 MB) |
4. Korupcija in boj proti korupciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVern Kragelj, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu, smo se posvetili nastanku korupcije, njenemu zatiranju, organizacijam, ki se ukvarjajo z zatiranjem korupcije, ter primerjavo stopnje korupcije in načinov spoprijemanja s tem pojavom Danske in Somalije.
Korupcija v modernem svetu predstavlja enega večjih problemov. Z gotovostjo lahko trdimo, da to še zdaleč ni nek nov problem, saj se z njo spopadamo že tisočletja. Je pojav, ki ga je zelo težko odkriti in dokazati, zato se redko srečamo s kakšno prijavo in škandalom povezanim s korupcijo. S pomočjo korupcije se na napačna mesta lahko prebijejo napačni ljudje, to pa lahko vpliva zelo slabo na prebivalstvo in samo kvaliteto življenja v državi. Kršitelji s korupcijo poskrbijo za svoje dobro, medtem pa lahko močno oškodujejo druge ljudi, državo, podjetja ali katero koli drugo institucijo v kateri so prisotni. S pomočjo organizacij in njihovih dokumentov, oziroma listin, ki podprejo države pri zatiranju korupcije, se veliko držav do neke mere otepe te problematike, vendar pa korupcije še nikomur ni uspelo popolnoma izbrisati. Organizacije se s svojimi listinami in dokumenti močno trudijo, da zatrejo ta škodljiv pojav, najbolj pomembne pa so pri zatiranju korupcije države, katerih naloga je, da ukrepe ustrezno implementirajo, poostrijo zakonodajo, izboljšajo integriteto, kršitelje ustrezno kaznujejo in s tem pripomorejo, da se morebitni bodoči kršitelji premislijo. Pomembno pa je tudi to, da se na prava mesta postavijo pravi in zaupanja vredni ljudje, z visoko stopnjo integritete in poštenosti. Korupcija najbolj škoduje slabše razvitim državam in državam v tranziciji, ter s tem posledično tudi njihovim prebivalcem, ki posledično najbolj nastradajo zaradi škodljivih posledic korupcije na državo in na način življenja v njej. Korupcija navadno najbolj tepe ljudi srednjega ali nižjega razreda, saj si posamezniki na visokih položajih vzamejo toliko sredstev zase, da le teh za nižji sloj zmanjka. Prav zaradi tega je zatiranje korupcije izredno pomembno, saj moč držav stoji na ramenih običajnih, delovnih ljudi, ki pa zaradi slabih razmer, ki jih povzroča korupcija, svoje domovine prepogosto zapuščajo, z namenom iskanja boljšega življenja drugje.
Keywords: korupcija, integriteta, preprečevanje korupcije, primerjave, Danska, Somalija, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 1016; Downloads: 188
Full text (634,86 KB) |
5. Poznavanje in zadovoljstvo z delom Komisije za preprečevanje korupcije med prebivalci PomurjaMateja Lepoša, Bojan Dobovšek, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je ugotoviti, kako prebivalci Pomurja poznajo Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in kako so zadovoljni z njenim delom. Metode: Prispevek temelji na pregledu domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih del na področju preprečevanja korupcije, na podlagi katere je bil oblikovan vprašalnik. Z uporabo statističnega orodja SPSS so opravljene statistične analize, s pomočjo katerih smo lahko uspešno odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovitve: Med izpraševanci Pomurja na (ne)zadovoljstvo z delom KPK najbolj vplivata ocena sodelovanja KPK z drugimi institucijami in ocena profesionalnosti ter integritete. Ugotavljamo, da na (ne)zadovoljstvo z delom KPK nimata vpliva ocena narave njenega dela in zaznava korupcije v Pomurju. Omejitve/uporabnost raziskave: Vzorčenje v naši raziskavi ni bilo opravljeno verjetnostno, zato rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Zaradi krajšega časa zbiranja podatkov je naš vzorec dokaj majhen (N = 164). Praktična uporabnost: Raziskovalni model in rezultati predstavljajo zelo dobro izhodišče za prihodnje raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje mnenja, ki izhaja iz rezultatov naše raziskave. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tovrstna raziskava v Sloveniji še ni bila opravljena, kar predstavlja izvirnost prispevka na tem področju in spodbuja predvsem mlade raziskovalce za raziskovanje mnenja prebivalcev o tovrstnih institucijah in raziskovanju dejavnikov, ki oblikujejo takšno mnenje ter posledično omogoča izboljšave.
Keywords: korupcija, preprečevanje, Komisija za preprečevanje korupcije, zadovoljstvo z delom, Pomurje
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 1204; Downloads: 54
Full text (450,08 KB)
This document has many files! More... |
6. Povezanost integritete organizacije z načrtom integriteteJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 838; Downloads: 57
 Link to file
This document has many files! More... |
7. Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaJasna Fedran, 2020, doctoral dissertation Abstract: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije.
V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana.
Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Keywords: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 2796; Downloads: 801
Full text (6,91 MB) |
8. Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja : magistrsko deloMateja Lepoša, 2020, master's thesis Abstract: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1019; Downloads: 118
Full text (1,03 MB) |
9. Nasprotje interesov v teoriji in praksiBojan Dobovšek, Jure Škrbec, 2012, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
V prispevku bomo poleg predstavitve nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v organizacijah, predstavili tudi analizo ugotovljenih primerov nasprotja interesov, s čimer bomo celovito prikazali značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin.
Metode:
Po preučitvi primarnih virov smo z metodo analize besedil opravili (s pomočjo programa ATLAS.ti 6) kvalitativno in kvantitativno analizo dokumentov Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov.
Ugotovitve:
Izmed 62 konkretnih okoliščin nasprotja interesov, kjer zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje del uradnih oseb, se je največkrat nedovoljeni zasebni interes pokazal na državni ravni pri postopkih javnih naročil in pri poslovanjih med organi in subjekti, ki imajo skupno točko – uradnika. Na lokalni ravni pa se je subjektivno postopanje najbolj izkazalo na področju urejanja okolja in prostora. Pomembna je potrditev, da takšne okoliščine predstavljajo korupcijo, zmanjšujejo zaupanje ljudi v državo in negativno vplivajo na ekonomski sistem države. Kot odziv na izpostavljena korupcijska tveganja je zakonodajalec v letu 2010 in 2011 na novo uredil preventivni in represivni sistem s tem v zvezi.
Omejitve in praktična uporabnost raziskave:
Raziskava je omejena na Slovenijo, pri čemer je praktična vrednost prispevka v prikazu in oceni nove kriminalitetne politike glede nasprotja interesov ter v identifikaciji elementov, značilnosti in posledic ravnanja posameznikov, ki so bili v nasprotju interesov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo opravljene podobne analize, ki bi na konkretnih primerih nasprotja interesov ugotavljala značilnosti, naravo in posledice le-teh.
Keywords: nasprotje interesov, tveganje, Komisija za preprečevanje korupcije
Published in DKUM: 30.04.2020; Views: 1536; Downloads: 108
Full text (894,68 KB)
This document has many files! More... |
10. ErarMajda Breznik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države.
Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij.
Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov.
Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec.
V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti
delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Keywords: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2008; Downloads: 104
Full text (1,48 MB) |
