| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Žrtve uživanja prepovedanih drog v nosečnosti
Sandra Samida, 2020, master's thesis

Abstract: Nosečnost je specifično obdobje žensk, v katerem se žensko telo privaja na sobivanje z otrokom; obenem pa velja za obdobje, ko mora bodoča mama še posebej paziti na svoje zdravje. V prvi vrsti je treba zagotoviti normalen potek nosečnosti, istočasno pa normalen in zdrav razvoj ploda. Na tem mestu so izpostavljene predvsem prepovedane droge, uživanje katerih med nosečnostjo vpliva na še nerojenega otroka, saj povzroča otrokovo odvisnost, ki se z rojstvom prekine. To pomeni, da posledično pri otroku nastopi odtegnitvena kriza, ki se kaže z različnimi simptomi. Tako teoretično kot empirično so najpogosteje izpostavljeni naslednji: razdražljiv in neutolažljiv jok, tremor in tresenje, neuspešno sesanje, neuravnovešena temperatura, težave s spanjem, hranjenjem in dihanjem, simptomi prehlada. Ugotovljeno je bilo, da so problematične predvsem dolgoročne posledice, ki otroka spremljajo skozi daljše obdobje v življenju, in posledice, ki otrokovo življenje huje prizadenejo. Na tem mestu je govora o poškodbah možganov, prenehanju dihanja, nenadni smrti, pa tudi o različnih vrstah okužb. Na podlagi empiričnega dela se zaključuje, da tovrstna dejanja niso kazensko preganjana; poleg tega naj ne bi šlo za drastično težavo. Odprta so številna vprašanja, na katera ni podanih odgovorov. Spet na drugi strani imamo odgovore, pa so nezadovoljivi glede na naše rezultate. Namen je opozoriti na problematiko uživanja drog v nosečnosti, pri čemer želimo poudariti premalo poudarjene pravice še nerojenega otroka.
Keywords: nosečnost, prepovedane droge, vplivi, razvoj otroka, posledice, magistrska dela
Published: 28.10.2020; Views: 94; Downloads: 31
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki
Iza Kokoravec, 2020, master's thesis

Abstract: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Keywords: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 116; Downloads: 38
.pdf Full text (848,94 KB)

3.
Stališča do drog
Tadeja Krajnc, 2011, short scientific article

Abstract: Namen prispevka: Ker Slovenija ni izjema na področju uživanja drog, so v prispevku predstavljene bistvene razlike med različnimi starostnimi skupinami na področju problematike drog ter kakšna so njihova stališča do drog (prepovedanih, dovoljenih). Metode: Zasnova prispevka je analiza podobnih raziskav doma in v tujini. Opravljena je bila pilotska raziskava, v kateri je skupaj sodelovalo 90 anketirancev iz cele Slovenije, od tega 30 srednješolcev, 30 študentov in 30 predstavnikov aktivne populacije, ki so zaposleni in stari od 30 do 55 let. Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imajo starostne skupine do problematike in poznavanja drog enaka stališča v 20 %, kar pomeni, da obstajajo med njimi pomembne razlike. Aktivna populacija meni »droga je droga«, ne glede ali je to alkohol ali heroin, študenti strogo ločujejo med dovoljeno in prepovedano drogo, dijaki so nevtralni. Tretjine študentov preventiva ne zanima ali pa so o tem premalo osveščeni. Aktivna populacija bi dostopnost do dovoljenih drog omejila na 21 let, študenti in dijaki pa na 18 let. Zaskrbljujoče je, da se povečuje delež starejših, ki uživajo drogo, predvsem kombinacijo alkohola in zdravil ter da za njih v Sloveniji ne obstajajo prilagojeni programi pomoči in preventive. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na prebivalce Slovenije. Vzorec pilotske raziskave je ustrezen, ni pa preverjena reprezentativnost. Praktična uporabnost: Raziskava je uporabna za vse, ki delujejo z različnimi starostnimi populacijami na področju drog in odvisnosti ter na področju preventive. Prispevek daje signale, da je potrebno preventivno delovanje usmeriti na mlado populacijo, saj se v večini že doma kot otroci srečujejo z alkoholom in tobakom. Povečati bi bilo potrebno število preventivnih programov za starejšo populacijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja stališča različnih starostnih skupin do drog zajetih v raziskavi. Rezultati so širše uporabni, saj prikazujejo odnos in stališča slovenske populacije do samih drog in omogočajo primerjavo stališč ter odnosa do drog med posameznimi starostnimi skupinami in spoloma.
Keywords: droge, prepovedane droge, stališča do drog, mladi, starejši
Published: 12.05.2020; Views: 148; Downloads: 9
URL Link to file
This document has many files! More...

4.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, master's thesis

Abstract: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Keywords: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Published: 10.06.2019; Views: 406; Downloads: 42
.pdf Full text (628,23 KB)

5.
Zloraba prepovedanih drog na območju Policijske uprave Ljubljana
Maša Karamarković, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uporaba drog tako v svetu kot tudi v Sloveniji narašča iz dneva v dan, z uporabo drog pa se posledično povečuje tudi kriminaliteta na tem področju. Slovenska kazenska zakonodaja inkriminira dve kaznivi dejanji, ki sta neposredno povezani z drogami, in sicer neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Z uporabo in zlorabo drog so posredno povezana tudi premoženjska kazniva dejanja, ki jih izvršujejo odvisniki, da bi prišli do sredstev za nakup droge. Kljub strogemu nadzoru in sprejetim zakonodajam je največji problem na področju prepovedanih drog v uporabi legalno proizvedenih kemikalij za proizvodnjo prepovedanih drog. Od devetdesetih let je bil v Sloveniji opazen porast zlorabe in uporabe prepovedanih drog, v zadnjih petih letih pa je stanje na tem področju stabilno, število kaznivih dejanj je sorazmerno. Na območju Republike Slovenije policisti od vseh prepovedanih drog največkrat zasežejo konopljo (marihuano), prav tako je na območju Policijske uprave Ljubljana v največjih količinah zasežena marihuana, sledi pa ji kokain. Šest odstotkov vseh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog prestavljajo kazniva dejanja, ki so posledica mladoletniške kriminalitete. V boju proti uporabi in zlorabi prepovedanih drog so zato zelo pomembni preventivni programi, katerih največji delež je usmerjen v otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zunaj njih.
Keywords: droge, prepovedane droge, psihotropne snovi, zloraba drog, kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 10.07.2018; Views: 911; Downloads: 143
.pdf Full text (673,63 KB)

6.
Odvisniki in kriminaliteta v Posavju
Irena Lazanski, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Prepovedane droge in alkohol uničujejo nedolžna življenja in družine. Odvisnost in zasvojenost sta hudi stanji ali bolezni, ki kot rak izpodjedata družbo. Odvisniki si ne morejo pomagati in s seboj v propad vlečejo še svojce. Slej ko prej je potreba po drogah ali alkoholu tako velika, da pozabijo tudi na svojce in se prične vsakodnevna bitka za omamo. Ko zmanjka sredstev za nakup psihoaktivnih substanc, posežejo tudi po skrajnih ukrepih, kot so kazniva dejanja. Več raziskovalcev je že raziskovalo povezavo med odvisnostjo oziroma uporabo prepovedanih drog ali alkohola in kriminaliteto. Čeprav se strinjajo, da povezave obstajajo, pa se ne strinjajo povsem, kako se te kažejo. Diplomsko deli raziskuje, ali odvisnost vpliva na kriminaliteto ali obratno. Omeniti pa je treba zelo pomembno dejstvo, da ni treba biti odvisnik za storitev kaznivega dejanja ali prekrška pod vplivom psihoaktivnih substanc ali alkohola. Obstajajo tudi rekreativni ali občasni uporabniki, ki si z uporabo psihoaktivnih substanc popestrijo vikend, občasno zabavo ali dan. Tudi ti uporabniki lahko storijo kazniva dejanja ali prekrške, saj je potrebno le malo malomarnosti ali nepazljivosti, da pride do nesreče. Policisti vsako leto izvedejo več alkotestov in testov prisotnosti na psihoaktivne substance pri voznikih. Čeprav se v Sloveniji letno odvija več akcij, kot je Voznik 0,0, in seznanjanj voznikov z možnimi posledicami vožnje pod vplivom nedovoljenih sredstev, ljudje še vedno posegajo po obeh sredstvih za omamo. V tem primeru gre samo za prekrške cestnoprometnih predpisov. Dejstvo pa je, da odvisniki potrebujejo denar za nabavo droge, ki ga lahko dobijo le, če kršijo zakon. Vlomi, klasične goljufije, ropi in tatvine so najpogostejša kazniva dejanja pri odvisnikih. Diplomsko delo preveri, ali navedeno drži.
Keywords: droge, alkohol, prepovedane substance, odvisniki, kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 25.05.2018; Views: 441; Downloads: 69
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
Nove psihoaktivne substance
Kaja Škrubej, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Največji problem današnjega časa je vse večja porast novih tako rečeno umetnih oz. sintetičnih psihoaktivnih snovi. Namen diplomskega dela je predstaviti nove sintetične substance, s ciljem izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi uživalcev teh drog. Vsak dan na trg drog prihajajo nove substance. Med najpogostejše štejemo sintetične kanabinoide, katinone in halucinogene. Najpogostejše sintetične substance, ki se pojavljajo pri nas, so sintetični katinoni, takoj za njimi pa druge nove sintetične substance. Problem teh substanc je predvsem to, da so zaradi konstantnega spreminjanja kemijske sestave legalne in zato predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Ogroženi so predvsem mladi, ki v fazi eksperimentiranja preizkušajo te droge, ki se na trgu prodajajo pod privlačnimi imeni in s privlačnimi embalažami in ne poznajo stranskih učinkov. Redna raba teh substanc vodi mlade do odvisnosti. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc je predvsem motiviranje pacienta in vzpostavljanje odnosa, ki temelji na zaupanju. Poznati mora znake in simptome uživanja teh substanc in znati pravilno odreagirati. Pri delu z odvisnim mora biti dobro teoretično in praktično usposobljena, imeti mora posebna znanja in veščine, saj je delo z odvisniki večkrat lahko nepredvidljivo predvsem zaradi sprememb v njihovem mišljenju in vedenju.
Keywords: Prepovedane droge, dizajnerske droge, vpliv drog na človeka, vloga medicinske sestre, terapevtska komunikacija
Published: 10.10.2017; Views: 823; Downloads: 157
.pdf Full text (411,52 KB)

8.
Vrstniški pritisk in uporaba drog pri mladostnikih
Katra Tomažič, 2016, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela je vrstniški pritisk in uporaba drog med mladostniki. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem smo se seznanili z obdobjem odraščanja oziroma adolescence, ki velja za nekakšno prelomnico med otroštvom in odraslostjo. Nekaj besed smo namenili razlogom, zaradi katerih naj bi mladi začeli uporabljati droge, vendar smo se nekoliko bolj osredotočili na vrstniški pritisk in vrstniške skupine, saj je le-ta zavzemal bistvo našega magistrskega dela. Med teoretičnim delom smo se osredotočili spoznavanju pojma drog in njihovega opisa, njihovi klasifikaciji in zakonodaji. Empirični del magistrske naloge je vseboval raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali ima vrstniški pritisk večji vpliv na posameznika pri uporabi dovoljenih drog ali pri uporabi nedovoljenih drog, ali obstajajo razlike med spoloma pri uporabi drog in kakšno je mnenje mladostnikov o vplivu vrstniškega pritiska na uporabo drog. Analiza je pokazala delno nedokončne rezultate, ki so bile posledica premajhnega vzorca in nedoslednega izpolnjevanja anketnega vprašalnika. Domnevamo, da je zaradi trenda uživanja nekaterih prepovedanih drog, frekvenca uživanja tako majhna, da ne moremo opraviti konkretne analize. Med drugim je bilo z raziskavo še ugotovljeno, da ne obstajajo bistvene razlike med spoloma pri uživanju drog in da mladostniki menijo, da niso podvrženi vrstniškemu pritisku.
Keywords: mladostniki, vrstniki, droge, prepovedane droge, preprečevanje, raziskave, magistrska dela
Published: 04.01.2017; Views: 1726; Downloads: 190
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
Prodaja orožja in mamil prek temnega spleta
Sandi Koren, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes nas tehnologija spremlja na vsakem koraku. To nam omogoča, da lahko do spleta dostopamo praktično kjerkoli in kadarkoli. Z razvojem spletnih trgovin, in enostavno uporabo le teh, se je večino nakupov preselilo na splet. Vedno več ljudi se odloča za nakup prek spleta, saj je to enostavneje, hitreje ter v večini primerov, ceneje. Zato ni presenetljivo, da so se za selitev odločili tudi ljudje, ki so se pred tem ukvarjali s prodajo orožja in drog na ulici. Za takšno početje pa se je v globokem spletu razvilo okolje, ki ga imenujemo temni splet. Tukaj najdemo tržnice, na katerih prodajajo vse od drog, orožja in drugih prepovedanih stvari. Zaradi dobre anonimnosti, ki jo dosežemo z namestitvijo programske opreme, je v tem prostoru majhna verjetnost, da bi nas pri nakupu izsledili.
Keywords: internet, svetovni splet, globoki splet, temni splet, kriminaliteta, trgovina z orožjem, prepovedane droge, diplomske naloge
Published: 22.12.2016; Views: 1968; Downloads: 266
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki
Tosja Lipavc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Keywords: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 782; Downloads: 113
.pdf Full text (1009,58 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica