| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Preiskave manj pogostih oblik prepovedanih drog v CFP, ki so se pojavile v Sloveniji
Mojca Janežič, 2005, published professional conference contribution

Keywords: droge, prepovedane droge, preiskovanje, Slovenija
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 166; Downloads: 19
.pdf Full text (467,50 KB)

2.
Problematika odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Monika Martinc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog.
Keywords: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 650; Downloads: 144
.pdf Full text (912,01 KB)

3.
Odnos slovenske družbe do odvisnikov od prepovedanih drog : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnost
Neža Dolmovič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Trend uporabe prepovedanih substanc med Slovenci se v zadnjih letih izrazito povečuje, a je tema odvisnosti še vedno slabo prisotna v vsakdanu ter kot taka ostaja stigmatizirana, kar je velikokrat razlog, da si trpeči za posledicami odvisnosti ne poiščejo pomoči oz. niti ne vedno, kje bi jo dobili. Zaradi težav v vsakdanu in iskanju utehe, želje po novih izkušnjah in iz drugih razlogov si veliko ljudi rešitev išče prav v drogah. Slovenija je podpisnica nekaterih konvencij, ki v sklopu s pravnim redom Evropske unije postavljajo temelje za izvajanje programov s področja preprečevanja rabe in zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog. Prav tako imamo v veljavi strategijo za obdobje 2021–2025 – Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog, ki se načrtuje in obnovi vsaka 4 leta že od 1992. Glede na evalvacijo Nacionalnega programa za 2014–2020 se uporabniki in odvisniki še vedno srečujejo s hudo stigmo in si želijo dostopnejše pomoči s strani javno financiranih in bolje organiziranih programov. Prav tako se kažejo pomanjkljivosti v programu preventivnega izobraževanja o drogah. Zadnji 2 leti življenja je ves svet močno zaznamovala epidemija koronavirusa in čez noč postavila na glavo družbene vrednote in dogajanje. Po poročanju različnih raziskav je že prvi val močno vplival na uporabnike predvsem z vidika dostopnosti pomoči in materialov za varno uporabo drog. Nevladne organizacije so v Sloveniji v tem obdobju začele izvajanje aktivnosti, ki so lahko potekale znotraj ukrepov in priporočil države. Spremembe na trgu z drogami so bile zaznane, a ne v visoki meri. V povprečju lahko sklenemo, da se zaradi epidemije navade uporabnikov niso spremenile v opazni meri, je pa stanje zamrznilo že tako težko dostopne programe pomoči, ki so jih nevladne organizacije sicer uspele izvajati, kolikor je bilo mogoče, in poiskati nove načine svetovanja in informiranja uporabnikov.
Keywords: prepovedane droge, družba, odvisnosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 596; Downloads: 101
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
Poznavanje novih psihoaktivnih substanc in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo : magistrsko delo
Katarina Slapnik, 2021, master's thesis

Abstract: Nove psihoaktivne substance (v nadaljevanju NPS) so navadno opredeljene kot snovi v čisti obliki ali pripravku, ki jih mednarodne konvencije o nadzoru drog ne urejajo, vendar lahko predstavljajo nevarnost za javno zdravje. Njihovi uporabniki eksperimentirajo s sintetičnimi kanabinoidi, sintetičnimi katinoni, fenetilamini, piperazini, snovmi na osnovi rastlin, sintetičnimi opioidi, novimi benzodiazepini … Gre za snovi, ki še dandanes niso povsem razumljene, kar predstavlja težavo, tako njihovim uporabnikom, kot tudi zdravstvenim delavcem, oblikovalcem politik in posledično celotni družbi. Za namene magistrske naloge smo v januarju 2021 med prebivalci Slovenije izvedli raziskavo o poznavanju NPS in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo, poleg tega pa opravili tudi intervju s koordinatorjem testiranja, Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt, Markom Verdenikom. Ugotovili smo, da splošna javnost ne ve prav dosti o novih snoveh. Več kot polovica anketiranih sicer pozna izraza NPS oz. dizajnerske droge, vendar pa do težav prihaja pri poznavanju podrobnejših dejstev o teh substancah. Rezultati raziskave so pokazali, da mlajši anketiranci, v primerjavi s starejšimi, bolj verjetno poznajo omenjena termina, prav tako pa termina bolj verjetno poznajo višje izobraženi. Zanimalo nas je tudi, ali je uživanje psihoaktivnih substanc, kot so tobak, alkohol, konoplja, ekstazi in kokin, povezano s poznavanjem učinkov NPS. Izkazalo se je, da tisti, ki pogosteje uživajo tobačne izdelke, več vedo o učinkih novih substanc, uživanje ostalih psihoaktivnih substanc, pa na poznavanje ni imelo vpliva. Pozornost smo namenili še razširjenosti NPS v Sloveniji in prišli do zaključkov, da uporaba teh snovi pri nas ni zelo razširjena, a kljub temu, nevarnosti, ki jo nove droge prinašajo, ni mogoče zanemariti.
Keywords: prepovedane substance, psihoaktivne substance, dizajnerske droge, sintetične snovi, negativni učinki drog, magistrska dela
Published in DKUM: 17.08.2021; Views: 1442; Downloads: 279
.pdf Full text (1,17 MB)

5.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomaž Lenič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Keywords: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Published in DKUM: 18.06.2021; Views: 987; Downloads: 107
.pdf Full text (2,26 MB)

6.
Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane droge : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Vid Vrstovšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Keywords: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Published in DKUM: 07.06.2021; Views: 1254; Downloads: 127
.pdf Full text (1,07 MB)

7.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Keywords: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1189; Downloads: 102
.pdf Full text (688,83 KB)

8.
Žrtve uživanja prepovedanih drog v nosečnosti : magistrsko delo
Sandra Samida, 2020, master's thesis

Abstract: Nosečnost je specifično obdobje žensk, v katerem se žensko telo privaja na sobivanje z otrokom; obenem pa velja za obdobje, ko mora bodoča mama še posebej paziti na svoje zdravje. V prvi vrsti je treba zagotoviti normalen potek nosečnosti, istočasno pa normalen in zdrav razvoj ploda. Na tem mestu so izpostavljene predvsem prepovedane droge, uživanje katerih med nosečnostjo vpliva na še nerojenega otroka, saj povzroča otrokovo odvisnost, ki se z rojstvom prekine. To pomeni, da posledično pri otroku nastopi odtegnitvena kriza, ki se kaže z različnimi simptomi. Tako teoretično kot empirično so najpogosteje izpostavljeni naslednji: razdražljiv in neutolažljiv jok, tremor in tresenje, neuspešno sesanje, neuravnovešena temperatura, težave s spanjem, hranjenjem in dihanjem, simptomi prehlada. Ugotovljeno je bilo, da so problematične predvsem dolgoročne posledice, ki otroka spremljajo skozi daljše obdobje v življenju, in posledice, ki otrokovo življenje huje prizadenejo. Na tem mestu je govora o poškodbah možganov, prenehanju dihanja, nenadni smrti, pa tudi o različnih vrstah okužb. Na podlagi empiričnega dela se zaključuje, da tovrstna dejanja niso kazensko preganjana; poleg tega naj ne bi šlo za drastično težavo. Odprta so številna vprašanja, na katera ni podanih odgovorov. Spet na drugi strani imamo odgovore, pa so nezadovoljivi glede na naše rezultate. Namen je opozoriti na problematiko uživanja drog v nosečnosti, pri čemer želimo poudariti premalo poudarjene pravice še nerojenega otroka.
Keywords: nosečnost, prepovedane droge, vplivi, razvoj otroka, posledice, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1517; Downloads: 163
.pdf Full text (1,51 MB)

9.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki : magistrsko delo
Iza Kokoravec, 2020, master's thesis

Abstract: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Keywords: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 2035; Downloads: 518
.pdf Full text (848,94 KB)

10.
Stališča do drog
Tadeja Krajnc, 2011, other scientific articles

Abstract: Namen prispevka: Ker Slovenija ni izjema na področju uživanja drog, so v prispevku predstavljene bistvene razlike med različnimi starostnimi skupinami na področju problematike drog ter kakšna so njihova stališča do drog (prepovedanih, dovoljenih). Metode: Zasnova prispevka je analiza podobnih raziskav doma in v tujini. Opravljena je bila pilotska raziskava, v kateri je skupaj sodelovalo 90 anketirancev iz cele Slovenije, od tega 30 srednješolcev, 30 študentov in 30 predstavnikov aktivne populacije, ki so zaposleni in stari od 30 do 55 let. Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imajo starostne skupine do problematike in poznavanja drog enaka stališča v 20 %, kar pomeni, da obstajajo med njimi pomembne razlike. Aktivna populacija meni »droga je droga«, ne glede ali je to alkohol ali heroin, študenti strogo ločujejo med dovoljeno in prepovedano drogo, dijaki so nevtralni. Tretjine študentov preventiva ne zanima ali pa so o tem premalo osveščeni. Aktivna populacija bi dostopnost do dovoljenih drog omejila na 21 let, študenti in dijaki pa na 18 let. Zaskrbljujoče je, da se povečuje delež starejših, ki uživajo drogo, predvsem kombinacijo alkohola in zdravil ter da za njih v Sloveniji ne obstajajo prilagojeni programi pomoči in preventive. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na prebivalce Slovenije. Vzorec pilotske raziskave je ustrezen, ni pa preverjena reprezentativnost. Praktična uporabnost: Raziskava je uporabna za vse, ki delujejo z različnimi starostnimi populacijami na področju drog in odvisnosti ter na področju preventive. Prispevek daje signale, da je potrebno preventivno delovanje usmeriti na mlado populacijo, saj se v večini že doma kot otroci srečujejo z alkoholom in tobakom. Povečati bi bilo potrebno število preventivnih programov za starejšo populacijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja stališča različnih starostnih skupin do drog zajetih v raziskavi. Rezultati so širše uporabni, saj prikazujejo odnos in stališča slovenske populacije do samih drog in omogočajo primerjavo stališč ter odnosa do drog med posameznimi starostnimi skupinami in spoloma.
Keywords: droge, prepovedane droge, stališča do drog, mladi, starejši
Published in DKUM: 12.05.2020; Views: 1026; Downloads: 60
URL Link to file
This document has many files! More...

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica