Search the digital library catalog

Abstract: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča. V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu. Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku.
Keywords: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1781; Downloads: 449
Full text (481,11 KB)

Abstract: Stavbna pravica je omejena stvarna pravica, ki je bila v slovenski pravni red umeščena z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, zato še vedno velja za relativno nov institut, ki za njegovo učinkovitost in uporabnost v praksi zahteva temeljito obravnavo z vidika več pravnih področij. Narava te pravice uporabnikom ponuja mnogo prednosti, zato so zavedanje o obstoju in pomenu te pravice, njena prepoznavnost, zlasti pa jasni odgovori na temeljna vprašanja tega instituta, bistveni za njeno obravnavanje v (sodni) praksi, s tem pa za odgovor na vprašanje, zakaj stavbna pravica in ne morebiti nakup oziroma prodaja zemljišča. Na podlagi poglobljene teoretične in praktične analize so predstavljene temeljne značilnosti stavbne pravice, njen pomen, prednosti in uporaba v praksi. Natančen in nazoren prikaz stvarnopravnih vidikov stavbne pravice, ki so predstavljeni v prvem delu naloge ter orisani primerjalno pravno z nekaterimi drugimi pravnimi redi evropskih držav (Avstrija, Nemčija in Švica), so podlaga oziroma predpostavka za predstavitev davčnopravnega vidika tega instituta, v okviru katerega bo predstavljena njegova davčna obravnava v Sloveniji, problematika, ki je aktualna na tem področju ter njen vpliv na uporabnost tega instituta v praksi. Predstavljena bo tudi davčna obravnava te pravice in transakcij v zvezi z njo v pravnih redih Avstrije, Nemčije in Švice, zlasti pa ugotovljene razlike v tej obravnavi v primerjavi z zakonsko podlago v Sloveniji. Slovenski pravni red namreč stavbno pravico tako stvarnopravno kot davčnopravno obravnava po vzoru nemške in avstrijske ureditve, ključna za še vedno prisotne dileme na tem področju in ne nazadnje posledično tudi njeno manjšo razširjenost v praksi, kot je bilo z njeno umestitvijo v pravni red pričakovano, pa je njena skopa zakonska ureditev, ki ne daje jasnih odgovorov na vse situacije, ki se pojavljajo v praksi. Gledano stvarnopravno tako pomembno (omejeno) stvarno pravico kot je stavbna pravica obravnava le nekaj členov Stvarnopravnega zakonika, ki so v določenih delih celo vsebinsko nedosledni, že samo to pa v nekaterih pogledih vpliva na uporabnost tega instituta v praksi, saj sodna praksa kaže, da sodišča na podlagi obstoječe zakonske ureditve, nimajo manevrskega prostora za sprejem odločitve v smeri, ki jo drugače kot zakon, zagovarja in utemeljuje teorija z uporabnimi primeri v praksi in z zakonsko ureditvijo ter primeri iz primerljivih pravnih redov v tujini. Z zornega kota davčne obravnave pa stavbno pravico izrecno omenja le Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), čeprav transakcije v zvezi z njo zapadejo tudi pod Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), slednji jo v razmerju do davčne obravnave lastninske pravice postavi celo v slabši položaj, na drugi strani pa pravni redi primerljivih držav tej pravici brez dvoma dajejo večjo težo in doslednost (tudi transparentnost) pri njeni zakonski obravnavi, kar povečuje njeno prepoznavnost oziroma prepoznavnost njenih učinkov in posledic med uporabniki, in prav to je bistveno za razširjenost te pravice v zasebni in poslovni praksi. Teorija in doslej znana (restriktivna) sodna praksa opozarjata na pomanjkljivosti zakonodajne ureditve stavbne pravice, pravne ureditve, po vzoru katerih smo institut stavbne dejansko vnesli v naš pravni red, pa ponujajo možnosti in izhodišča za njeno dopolnitev oziroma prenovitev, ki je potrebna in bo koristna za prakso.
Keywords: stavbna pravica, odstop od načela superficio solo cedit, nastanek stavbne pravice, prenos stavbne pravice, prenehanje stavbne pravice, obdavčitev stavbne pravice, stavbna pravica v praksi, stavbna pravica v tujini
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 3023; Downloads: 465
Full text (1,17 MB)

Abstract: Stavbna pravica je bila v slovenski pravni red uvedena 1. januarja 2003, ko je pričel veljati temeljni predpis na področju stvarnega prava pri nas, Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) . Je sorazmerno nova stvarna pravica, ki pa jo je slovenska praksa že pričela uporabljati, vendar menim, da potencial stavbne pravice ni dovolj izkoriščen. Bistvena prednost stavbne pravice je ta, da omogoča izjemo od sicer temeljnega načela, načela enotnosti zemljišča in objekta (»superficies solo cedit«), kar omogoča lastništvo zgradbe, brez lastništva zemljišča. Stavbna pravica lahko nastane na podlagi enostranskega ali dvostranskega pravnega posla, kar bom podrobneje preučeval v nadaljevanju. Bolj kompleksno pa je urejeno njeno prenehanje, saj lahko preneha po redni poti z iztekom časa in tudi predčasno, poleg tega pa nanjo, tako kot na ostale stvarne pravice vplivata tako zaznamba stečaja kot zaznamba izvršbe, katerih učinki so precej kompeksni in jih bom skušal pojasniti. S sprejemom novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK – 1C), ki je stopila v veljajo 5. aprila 2011 je bila uvedena popolna informatizacija zemljiške knjige, kar vpliva tudi na drugačno vpisovanje stavbne pravice v zemljiški knjigo. V diplomskem delu se bom omejil predvsem na nastanek in prenehanje stavbne pravice, prikaz njenih številnih prednosti, poskušal bom podati predlog kako spodbuditi pogostejšo uporabo stavbne pravice v praksi. Nadalje bom prikazal njeno vpisovanje v elektronsko zemljiško knjigo in na kratko predstavil ureditev stavbne pravice v Nemčiji in Avstriji, od koder tudi izvira.
Keywords: Stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, prenehanje stavbne pravice, nastanek stavbne pravice, zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 14.09.2012; Views: 6224; Downloads: 1323
Full text (795,38 KB)